Tiskane izdaje
Pjongjang je v torek spet obtožil ZDA, da so potisnile Korejski polotok na rob jedrske vojne, potem ko sta ameriška strateška bombnika preletela južnokorejske in japonske sile, ki sodelujejo v skupni vojaški vaji. Nadzvočni letali tipa B-1B lancer sta poleteli z otoka Guam kot del manevrov, v katerih sodelujeta ameriška letalonosilka Carl Vinson in japonski nosilec helikopterjev Izumo.
Tokratna vojaška vaja se je začela neposredno po koncu rednih letnih skupnih manevrov ameriške in južnokorejske vojske Foal Eagle, njen cilj pa je, kakor pojasnjujejo v Seulu, preprečiti nov jedrski poskus, ki ga je napovedala Severna Koreja. Pjongjang je v ponedeljek objavil vest, da je »maksimalno pospešil« program testiranja jedrske bombe in mnogi vojaški analitiki domnevajo, da nas od še ene podzemne eksplozije loči le še nekaj trenutkov.
Severna Koreja je hkrati obtožila ZDA, da njihovi bombniki pravkar vadijo uporabo jedrskega orožja proti ključnim tarčam na njenem ozemlju in to prav v trenutku, ko ameriški predsednik Donald Trump in »drugi ameriški izzivalci vojne glasno zahtevajo preventivni jedrski udarec« na cilje v Severni Koreji.
Ameriški protiraketni sistem Thaad, ki so ga pred dnevi namestili v Južni Koreji, je te dni postal operativen. Foto: Ben Listerman/AFP
Vojaški strokovnjaki opozarjajo, da so ZDA bolj občutljive na potencialno izstrelitev severnokorejske medcelinske rakete kakor na jedrski poskus, ki bolj vznemirja Kitajsko, zaskrbljeno tudi za ekološko varnost njenih regij v bližini meje s Severno Korejo. Zato ni jasno, kaj je tista »rdeča črta«, po prekoračitvi katere bi Trump zaukazal vojaško posredovanje proti tej državi, takšna nejasnost pa samo še stopnjuje splošne napetosti.
Prav tako še vedno ni jasno, kako realna in premišljena je bila izjava ameriškega predsednika, ko je v ponedeljkovem intervjuju za Bloomberg izjavil, da se je pripravljen srečati s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. »Če bi nam to ustrezalo, bi se vsekakor srečal z njim. To bi mi bilo v čast,« je dejal in nemudoma izzval burne odzive predvsem domačih medijev in politikov. Nikomur namreč ni jasno, kateri so tisti kriteriji, s katerimi bi ocenili, kaj pomeni »ustrezati« in o kakšnih »pravih okoliščinah« govori Trump, ko odpira možnost neposrednega dialoga s Kimom.
Kako resna in premišljena je bila Trumpova izjava, da se je pripravljen srečati s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom? Foto: Ed Jones/AFP
Razmere na Korejskem polotoku so ameriškemu predsedniku odprle možnosti tudi za dialog s filipinskim voditeljem Rodrigom Dutertejem, ki ga del domače in svetovne javnosti obsoja zaradi ignoriranja pravosodja v obračunu z narkomafijo v njegovi državi. Trump se je konec tedna po telefonu pogovarjal tako s filipinskim predsednikom kot tudi s premieroma Tajske in Singapurja, vse tri pa je povabil, naj obiščejo Washington. Čeprav niti prvi mož tajske vojaške hunte Prajut Čan Oča, ki ima vlogo tajskega premiera, niti singapurski predsednik vlade Lee Hsien Loong nista niti malo simbola azijske demokracije, je najbolj moteče Trumpovo vabilo Duterteju, ki se glasno hvali, da je bilo na njegov ukaz brez sodnih postopkov usmrčenih na tisoče preprodajalcev mamil in odvisnikov.
Iz Bele hiše so pojasnili, da so vsa vabila azijskim voditeljem del strategije izoliranja Severne Koreje. Nekateri ameriški senatorji so se na to odzvali z obtožbami, da Trump s tem, ko obrača hrbet človekovim pravicam, negira ameriške vrednote, toda predsednik je njihove kritike zavrnil s trditvijo, da se zaveda, kaj so njegove prioritete.
Duterte je na Trumpovo vabilo odgovoril v svojem stilu. »Ne morem tako na hitro,« je dejal, ker da mora najprej obiskati Rusijo in Izrael.
Naslednje vrašanje je, ali bo Trump »zaradi Severne Koreje« na obisk v Belo hišo povabil tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina?
