Tiskane izdaje
Za sivo eminenco nemške vlade, finančnega ministra Wolfganga Schäubleja, je naval beguncev v njegovo državo in Evropo »plaz, ki se sproži, ko se kak nepreviden smučar zapodi po strmini in premakne nekaj snega«. Schäuble je razred zase, a včasih se ne strinjata, je povedala kanclerka, že oddajo, v kateri je nastopila včeraj zvečer, so pri televizijski družbi ZDF naslovili »Kaj pa zdaj, gospa Merkel?«. Za večino opazovalcev je smučar, ki ga je omenjal finančni minister, ženskega spola: prav tista Angela Merkel, ki je konec poletja pozdravila velikanski naval beguncev z »Zmogli bomo!«.
Zaskrbljenost prebivalstva
Ljudje nočejo izpasti nečloveški, a so vse bolj vznemirjeni, je opozorila tudi Allensbachova raziskovalka javnega mnenja Renate Köcher.
Svojemu notranjemu ministru dovoljuje, da tako rekoč vsak dan preseneti z novimi omejevalnimi ukrepi, nazadnje z naznanitvijo nemškega vračanja k dublinskim sporazumom o porazdeljevanju beguncev v državah EU ter »subsidiarno zaščito« za sirske begunce, ki prihajajo v Nemčijo prek Turčije ali kakšne druge varne države. Ti na primer ne bodo mogli pripeljati v Nemčijo družinskih članov, pa čeprav bodo morda sami izpolnili pogoje za azil.
»Več od političnega urgiranja in sporazumnega vračanja ta čas ni niti v načrtu niti mogoče,« je na vprašanje o konkretnem izvajanju dublinskega dogovora povedal predstavnik za tisk nemškega notranjega ministrstva, kar kaže, da Nemčija pridobiva tudi čas za iskanje skupnih evropskih rešitev. Obupancev, ki za prihod v novo obljubljeno deželo tvegajo življenje, še ne bodo kar tako pošiljali v domovino, kot kaže, pa tudi še ne v tiste države Evropske unije, v katere so najprej vstopili. Kanclerka, ki slovi po sposobnosti iskanja velikih rešitev z majhnimi koraki, bo poskušala evropskim partnerjem dopovedati, kaj vse je na kocki, zato ji celo že dosežen dogovor o razporeditvi 160.000 beguncev v državah EU ni dovolj: »Pričakujem več, to ne more biti vse!« je povedala v televizijski oddaji.
Skupni mejni policisti
Tudi nemški zunanji minister Hans-Walter Steinmeier je zahteval okrepitev zunanjih meja EU. »Na zunanjih mejah si želimo znova vzpostaviti red,« je v Berlinu razmišljal celo o skupnih evropskih mejnih policistih. Evropa pa niti obubožanih afriških držav ni mogla pripraviti do tega, da bi v zameno za finančno pomoč sprejele vsaj begunce, ki niso upravičeni do azila v Nemčiji in drugih državah EU, kako bo prepričala Turčijo, naj zadrži doma na sto tisoče sirskih beguncev pred državljansko vojno? Bo cena za to odprava vizumov, ki bi proti Evropi spodbudila mnoge iz 75-milijonske in vse bolj avtokratske države? Tudi Nemci se ne morejo znebiti vtisa, da v begunski krizi nenehno prihajajo z dežja pod kap.
Pomaga lahko le tisti, ki ima položaj v svoji državi vsaj malo pod nadzorom, je prepričan komentator časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung Reinhard Müller, nemška vlada pa ne ve niti, koliko beguncev je v državi in kdo so. »Pri tem so prav vrednote kot človeško dostojanstvo, življenje, svoboda in družina v povezavi z visoko povprečno blaginjo razlog, zakaj milijoni silijo v Nemčijo,« je poudaril komentator.
Skladno s tem se še naprej povečuje pritisk lastnih konservativcev na kanclerko. Premier Saške Anhalt Reiner Haseloff in bavarski finančni minister Markus Söder sta včeraj ocenila, da lahko Nemčija na leto integrira največ 300.000 priseljencev. Angela Merkel je priznala tudi nesporazume z Wolfgangom Schäublejem, ki ga še posebej podpirajo bavarski konservativci. Krščanskosocialni bavarski premier Horst Seehofer je poleg nemške ustave izpostavil tudi krščansko-judovsko-zahodnjaško tradicijo, ki po njegovem prav tako sodi k vodilni nemški kulturi.
