Tiskane izdaje
»2143 mrtvih Palestincev. 11.000 ranjenih. V Gazi pa slavje. Yalla, dajte no, lepo vas prosim, kaj je to?!?,« je danes, ko so na območju Gaze odmevale zmagovalne salve iz kalašnikovk, sporočil palestinski prijatelj Moe in dodal, da se kaj takega resnično ne spodobi.
Pogajanja v Kairu so bila uspešna. Po petdesetih dneh vojne so se spopadi na območju Gaze končali. Izrael je ustavil vse vojaške aktivnosti. Palestinske oborožene frakcije so prenehale izstreljevati rakete proti Izraelu. Mirovni načrt je nemudoma začel veljati. Zdi se, da je tokratno premirje vendarle drugačno od vseh prejšnjih.
V prihodnjih dneh bo postalo jasno, kako resno je Izrael mislil z omilitvijo že skoraj osem let trajajoče blokade Gaze, ki je nekaj manj kot dva milijona prebivalcev palestinske sredozemske enklave obsodila na životarjenje v največjem odprtem zaporu na svetu. Tako Izraelci kot Egipčani, ki so s pomočjo Združenih držav in Katarja vodili pogajanja v Kairu, so se namreč zaobljubili, da bodo blokado enega najbolj gosto naseljenih območij na svetu nemudoma vsaj delno sprostili in na ta način omogočili obnovo dodobra opustošene Gaze ter poskrbeli za zagon − razen zdaj uničenih podzemnih rovov − skoraj neobstoječe ekonomije. V izraelskem bombardiranju je bil sicer uničen velik del ključne infrastrukture, uničen pa je bil tudi velik del kmetijskih površin. Izrael se je zavezal, da bo v prihodnjih dneh odprl več mejnih prehodov z Gazo – tudi za dostop humanitarne pomoči, brez katere se bo humanitarna katastrofa le še stopnjevala. Mimogrede: od humanitarne pomoči je trenutno v celoti odvisna več kot tretjina prebivalcev Gaze. Podoben dogovor sta Izrael in Hamas sicer sklenila že konec leta 2012, a ta nikoli ni bil uveljavljen. Nadzor na mejami Gaze naj bi v bližnji prihodnosti od Hamasa prevzele palestinske oblasti pod vodstvom predsednika Mahmuda Abasa.
Del »kratkoročnega« mirovnega načrta je tudi izpustitev (nedoločenega števila) palestinskih zapornikov, ki so jih izraelske sile po ugrabitvi in usmrtitvi treh judovskih dečkov zajele v svojem maščevalnem pohodu po zasedenem Zahodnem bregu. Sprostil naj bi se tudi del izraelske pomorske blokade, ki bi ribičem v Gazi ponovno omogočil, da zaživijo od lastnega dela. Dolgoročno je bila Palestincem obljubljena možnost graditve pristanišča, a ta obljuba za zdaj spada v domeno znanstvene fantastike. Hamasu je bila obljubljena tudi »odmrznitev« denarja za izplačilo svojih 40.000 javnih uslužbencev, ki so ga na izraelski ukaz že pred meseci zavrnili predstavniki palestinskih oblasti v Ramali. Pogajanja med Izraelom in Hamasom naj bi se čez mesec dni nadaljevala.
Kljub skoraj popolnemu uničenju Gaze in ogromnemu številu žrtev, ki so ga povzročili izraelski napadi, je gibanje Hamas tisto, ki se počuti »zmagovalno«. Na izraelski strani, kjer v kabinetu predsednika vlade Benjamina Netanjahuja ni bilo enotnega mnenja o vzpostavitvi trajnega premirja, je čutiti precej zadrege. Odzivi so zadržani in dvoumni. Agresivna vojna Izraelu tudi tokrat ni prinesla ne vojaške ne politične zmage. Vprašanje je, ali bo ta »lekcija« delovala.
»To je bila najbolj krvava vojna, ki jo je Izrael kdaj bojeval. In v torek se je končala točno tam, kjer se je začela. Medtem pa je povzročila številne rane. Tiste palestinske bolj krvavijo, izraelske pa so globlje. Petdeset dni vojne se je končalo brez zmagovalca, a praznovali so le v Gazi; do neke mere je pravično, da je tako,« je takoj po razglasitvi premirja med Izraelom in Hamasom zapisal Gideon Levi, vodilni kolumnist izraelskega časnika Haaretz in eden največjih nasprotnikov vojne v Gazi in izraelske okupacije palestinskih ozemelj. Levi, prvi glas razuma v judovski državi, je pri tem dodal, da bi Izrael v tej vojni lahko zmagal le, če bi udejanjil zahteve svojih nasprotnikov: tako, da bi Gazo resnično odprl in začel pogajanja o prihodnosti okupiranih ozemelj. »Nič več 'sporazumov', ki bodo prej ali slej pripeljali do nove 'operacije', ampak popolnoma nov pristop do Gaze, Hamasa in celotnega palestinskega ljudstva. Nič več fotografskih srečanj s predsednikom palestinskih oblasti Mahmudom Abasom, temveč resna pogajanja z enotno palestinsko vlado, ki bodo usmerjena k miru,« meni Gideon Levi, ki ni prepričan, ali si predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu kaj takega dejansko želi. »Zadnjih petdeset dni sta tako zahodni kot arabski svet Netanjahuju sporočila, da je to edina mogžna pot. Druge ni. Prek zadnjih petdesetih dni je Gaza Izraelu sporočila, da ta ne more več živeti le z mečem v roki,« dodaja Levi.
