Kopičenje iraških sil in šiitskih milic pred Kirkukom

Kurdske regionalne oblasti so na meje bodoče države včeraj in danes poslale več tisoč pešmerg.

pet, 13.10.2017, 16:00
»Pešmerge bodo z vso silo branile ljudstvo Kurdistana in ne bodo dopustile, da se Kurdistan obravnava v jeziku sile in groženj,« so včeraj dopoldne sporočili s sedeža oboroženih sil iraškega Kurdistana v Erbilu.

Prebivalci Kirkuka in celotnega iraškega Kurdistana so slabe tri tedne po referendumu o neodvisnosti na nogah. Intenzivni premiki iraških sil in šiitske milice Hašd al Šabi in kopičenje sil južno in zahodno od Kirkuka, katerega končni status še ni znan, delujejo kot vojna napoved.

Kljub temu da je predsednik iraške vlade Haider al Abadi v četrtek v nasprotju s svojimi izjavami pred kurdskim referendumom, ko je odprto rožljal z orožjem, dejal, da Bagdad proti svoji ljudem ne bo uporabil vojske in ne bo šel v vojno s Kurdi ter »drugimi državljani«, iraške oblasti južno od Kirkuka kopičijo sile, med katerimi imajo glavno vlogo pripadniki šiitske milice Hašd al Šabi.

Prvi znake, da se nekaj dogaja, je bilo mogoče zaznati že v sredo zvečer, ko so bila družbena omrežja zasuta z videoposnetki kolon tankov in oklepnih vozil, podkrepljenimi s sporočili o nakanah iraških vladnih sil. V četrtek zvečer je dokončno postalo jasno, da se južno in zahodno od Kirkuka vzpostavlja fronta morebitne nove iraše vojne, ki jo je bilo mogoče jasno predvideti že pred časom, o napetosti pa sem se med obiskom naftne prestolnice severnega Iraka pred tremi tedni prepričal tudi sam.

Iraške sile so iz Kirkuka zbežale, zdaj bi se rade vrnile


Kirkuk je od leta 2014 pod popolnim nadzorom Kurdskih regionalnih oblasti (KRG), ki so strateško, ekonomsko, politično in »čustveno« za vse strani − še posebej pa za Kurde − izjemno pomembno mesto ubranile pred napadi samooklicane Islamske države. V boju so bile osamljene: iraške vladne sile so se tedaj iz Kirkuka − podobno kot iz Mosula − preprosto umaknile. Tri leta in štiri mesece kasneje, ko je po spopadu v bližnji Havidži IS vojaško tako rekoč poražena, želi uradni Bagdad znova vstopiti v mesto, kjer se je po letu 2003 in padcu režima Sadama Huseina, ki je nasilno arabiziral velik del severnega Iraka, precej spremenila tudi etnična struktura prebivalstva. Napetosti − večinoma povezane z (ne)delitvijo naftnega bogastva in mededtničnimi zdrahami − so naraščale že pred kurdskim referendumom, zdaj pa dobivajo čedalje bolj militariziran obraz.

Kurdi so na neposredne grožnje Bagdada odgovorili s pospešeno mobilizacijo in proti Kirkukom ter drugim območjem, kjer meja še ni jasno določena, a so tam prisotne močne enote pešmerg, poslali okoli 6000 dodatnih borcev.

Kurdska mobilizacija

»Pešmerge bodo z vso silo branile ljudstvo Kurdistana in ne bodo dopustile, da se Kurdistan obravnava v jeziku sile in groženj,« so včeraj dopoldne sporočili s sedeža oboroženih sil iraškega Kurdistana v Erbilu. »Obstajajo grožnje iraške vojske, ki je v okolico Kirkuka pripeljala okrepitev − najverjetneje z namenom napada na mesto. Toda ne verjamem, da bi bilo zanje to nekaj lahkega,« je iz Kirkuka sporočil podpredsednik iraškega Kurdistana Kosrat Rasul, sicer eden izmed poveljnikov pešmerg – pod njegovim poveljstvom je v Kirkuku trenutno 6000 borcev. Rasul je dodal, da Erbil ne išče vojne, ampak si želi pogajanj z Bagdadom, obenem pa je mednarodno skupnost pozval, da se aktivno vključi v umirjanje razmer in preprečitev izbruha novega konflikta. Kurdski politiki, ujeti v regionalne sankcije in visoka (po)referendumska pričakovanja prebivalstva, so včeraj sicer drug za drugim ponavljali, da si nikakor ne želijo vojne. »Nočemo vojne, nikoli je nismo hoteli. Toda vedno, ko so bili naši ljudje napadeni, smo se sovražniku zoperstavili in obranili svoje ozemlje,« je včeraj iz Kirkuka javil guverner province Najmaldin Karim, ki mu je iraški parlament pred dobrim mesecem dni sicer vzel pooblastila.

Generalštab iraške vojske je priprave na spopad s Kurdi in morebitno zavzetje Kirkuka včeraj sicer zanikal. Kopičenje in premike sile so v Bagdadu pripisali »čiščenju osvobojenih območij« po koncu vojaške operacije proti Islamski državi.

Prijavi sovražni govor