Tiskane izdaje
Berlin − Zunanji ministri Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije so svoje srečanje v nemškem glavnem mestu pozno sinoči zaključili s skupnim pozivom h končanju sovražnosti na vzhodu Ukrajine, a brez ključnega dogovora o ustavitvi spopadov. Dogovorili so se le, da bosta sprti strani s kriznega območja umaknili težko orožje na demarkacijske linije, ki so jih določili že septembra v Minsku.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier zdaj glede ukrajinske krize govori o napredku, pa čeprav še ne gre za pravi preboj. »Ne bom trdil, da smo priča preboju, videli pa smo sprejemljiv napredek,« je po navedbah agencije AFP dejal gostitelj srečanja in dodal, da bo v prihodnjih dneh jasno, ali bo prišlo do dejanskih sprememb na terenu. Pogovori so bili preizkus za potrpežljivost vseh udeležencev, je še povedal. Njegov ruski kolega Sergej Lavrov pa verjame, da lahko dogovorjenim sklepom zdaj sledi resnična deeskalacija konflikta.
Ministri − na pogovorih sta poleg Steinmeierja in Lavrova sodelovala še ukrajinski in francoski zunanji minister Pavlo Klimkin in Laurent Fabius − so se strinjali, da bi se morala kar najhitreje sestati tako imenovana kontaktna skupina za Ukrajino, ki bi položila dodatne temelje za srečanje predsednikov Rusije, Ukrajine in Francije Vladimirja Putina, Petra Porošenka in Françoisa Hollanda ter nemške kanclerke Angele Merkel v kazahstanskem glavnem mestu Astana, ki so ga napovedovali že za sredino januarja. Kot so poudarili ministri, mora biti še pred visokim srečanjem uresničenih več sklepov iz Minska, med drugim prekinitev spopadov in dogovor o dostavi humanitarne pomoči.
Pogovori v senci spopadov
Srečanje v Berlinu je sicer potekalo v senci novih spopadov med vladnimi silami in separatisti − včeraj je bilo ubitih najmanj šest civilistov, po podatkih ukrajinske vojske pa je bilo v zadnjih 24 urah ubitih deset vojakov − ter ostrih besed ukrajinskega predsednika Petra Porošenka, ki je med govorom pred udeleženci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu Moskvo znova obtožil, da z dostavljanjem orožja in vojakov separatistom spodbuja konflikt. Moskva tovrstne obtožbe že vseskozi zanika.
Konflikt je nove žrtve že zahteval tudi danes − v eksploziji granate na avtobusni postaji v Donecku je bilo namreč ubitih najmanj 13 ljudi, več pa je ranjenih, poroča AFP. Oblasti v Kijevu so odgovornost za napad pripisale separatistom in Rusiji. »Ruski teroristi so znova storili grozljivo dejanje zoper človečnost,« je v izjavi, objavljeni na spletni strani vlade, sporočil ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk. Po drugi strani so separatisti za napad obtožili ukrajinsko vojsko, Moskva, ki je napad ostro obsodila, pa Kijev. Kot so sporočili, so ukrajinske oblasti grozovit zločin zagrešile z namenom, da bi spodkopale mirovna prizadevanja.
Poleg tega je predstavnik ukrajinske vojske danes sporočil, da so se vladne sile umaknile z novega terminala na letališču v Donecku, ki je bilo zadnje mesece prizorišče srditih spopadov. Kot je pojasnil, je bila odločitev o umiku sprejeta že včeraj, poroča Reuters.
Varnostni svet znova razpravljal o ukrajinski krizi
Medtem ko se na vzhodu Ukrajine nadaljujejo spopadi, evropski voditelji pa iščejo rešitev za zaostrovanje, je o razmerah v Ukrajini včeraj znova − že osemindvajsetič − razpravljal tudi varnostni svet Združenih narodov, ki pa odločitve na koncu ni sprejel. Zasedanje je po pisanju STA minilo v znamenju medsebojnih obtožb Rusije in ZDA ter Ukrajine.
