Lakota, zlovešče orožje vojn

Čeprav se pridela dovolj hrane, vsak dan lačen zaspi in se zbudi vsak deveti Zemljan.

ned, 15.10.2017, 21:00

Debelost nasprotni pol lakote

Sočasno se povsod po svetu povečuje obseg debelosti pri odraslih, pri čemer se v večini svetovnih regij pomembno povečuje tudi otroška debelost. »V številnih državah sta hkrati navzoči visoka stopnja otroške podhranjenosti in debelosti pri odraslih,« na pomembno težavo opozarjajo OZN. Na drugi strani se zavrže kar tretjina vse pridelane hrane; v razvitih državah večino zavržejo gospodinjstva, v manj razvitih izgube nastanejo že pri proizvodnji in spravilu. 

Ljubljana – Po desetletju stabilnega upadanja je lakota spet na pohodu. Po podatkih Združenih narodov je bilo lani podhranjenih 815 milijonov ljudi, to je 38 milijonov več kot leta 2015. Čeprav se pridela dovolj hrane, vsak dan lačen zaspi in se zbudi vsak deveti Zemljan.

Sredi tega leta je OZN objavila, da je stradanju in pomanjkanju vode izpostavljenih več kot 20 milijonov prebivalcev v Nigeriji, Somaliji, Južnem Sudanu in Jemnu. Za del Južnega Sudana je organizacija februarja letos razglasila lakoto, ki pesti skoraj polovico osemmilijonske države. Uradni razglas lakote, prvi po letu 2011, pomeni, da ljudje v Južnem Sudanu zaradi nje že umirajo. V Jemnu, kjer zaradi državljanske vojne in njenih posledic lakoto trpi 60 odstotkov prebivalstva, pa se po ugotovitvah OZN dogaja največja humanitarna kriza po drugi svetovni vojni. Posebno hudo je letos v Somaliji, kjer zaradi posledic več desetletij trajajoče državljanske vojne hrano, vodo in higienske pripomočke nujno potrebuje več kot polovica oziroma šest milijonov prebivalcev. Skoraj milijon, večina žensk in otrok, je bila med novembrom lani in letošnjim avgustom prisiljena zapustiti domove zaradi ekstremne suše in izjemno močnega El Nina.

Afrika najbolj ogrožena

Kljub vsemu pa Južni Sudan, Somalija in Jemen zaradi pomanjkanja podatkov niso pristali na vrhu indeksa svetovne lakote, kar kaže, kako daleč smo še do cilja izkoreniniti lakoto do leta 2030, ki si ga je pred dvema letoma postavila mednarodna skupnost. Mednarodni raziskovalni inštitut za prehranske politike, ki indeks izračunava na podlagi štirih podatkov (podhranjenost splošnega prebivalstva, zaostanek otrok v razvoju in teži ter otroška smrtnost), ugotavlja, da se je svetovna lakota v zadnjih 17 letih zmanjšala za več kot četrtino, vendar nadaljnje zmanjševanje ogroža porast oboroženih konfliktov.

Od leta 2010 se je število državljanskih vojn ali spopadov med različnimi skupinami v državi povečalo za 125 odstotkov. Skoraj polovica vseh, ki so se zgodili po letu 2000, je potekala v Afriki, pri 27 od 30 teh konfliktov pa je ključno vlogo igral boj za dostop do rodovitne zemlje in vode, ugotavlja FAO. To potrjuje tudi razpored pri vrhu indeksa svetovne lakote. Med državami, pri katerih je indeks lakote ekstremen oziroma alarmanten, so z izjemo Jemna same afriške države: Srednjeafriška republika, Čad, Liberija, Sierra Leone, Madagaskar, Sudan in Zambija. Visoko na lestvici so tudi Sirija, Irak, Mali in Bangladeš.

Da so oboroženi konflikti poleg naraščajočega števila ekstremnih vremenskih dogodkov kot posledice podnebnih sprememb eden glavnih vzrokov za revščino in lakoto ter z njima povezanimi migracijami, ugotavlja tudi OZN v poročilu o stanju prehranske varnosti za leto 2017. V poročilu svetovnega programa za hrano, objavljenem maja letos, pa prvič kaže na neposredno povezavo med prehransko negotovostjo, migracijami in oboroženimi konflikti. Na podlagi podatkov, pridobljenih tudi v pogovorih z migranti v Grčiji, Italiji, Jordaniji, Turčiji in Libanonu, sklepa, da je prehranska negotovost glavni vzrok za migracije ter začetek in intenziviranje oboroženega konflikta. Z vsakim njenim povečanjem za odstotek morata svoje domove zapustiti dva odstotka ljudi. Migracijam in zagotavljanju prehranske varnosti in razvoja podeželja za njihovo preprečevanje je organizacija ZN za hrano in kmetijstvo FAO posvetila tudi letošnji svetovni dan hrane, ki ga zaznamujemo od leta 1979.

Lakota kot orožje vojne

Večina lačnih živi v državah, ki jih pretresajo nemiri. Ti najbolj prizadenejo prebivalstvo na podeželju, prav tiste, ki se ukvarjajo s kmetovanjem. Prehranska negotovost pa tudi sama sproža novo nasilje, politično nestabilnost in migracije. Tipičen primer je državljanska vojna v Južnem Sudanu, ki je še poglobila razkol med vodilnima etničnima skupinama, Dinkami, ki so živinorejci, in poljedelci Nueri. V Južnem Sudanu se »lakota uporablja kot orožje vojne«, navaja poročilo OZN. V Siriji, kjer je državljanska vojna uničila nekoč dobro stoječi srednji razred, se z revščino spopada 85 odstotkov ljudi. Zaradi uničenih kmetijskih zemljišč je lačnih šest milijonov prebivalcev.

Prijavi sovražni govor