Tiskane izdaje
Po nedeljskem terorističnem napadu na proukrajinski shod, ki je po zadnjih podatkih terjal štiri žrtve, je drugo največje ukrajinsko mesto Harkiv kot »vulkan, ki le še čaka na izbruh«. Oblast v Kijevu za napad obtožuje »harkovske partizane«, ki naj bi jih izurili v Rusiji, ti pa obtožbe odločno zanikajo. Vztrajajo, da so napad pripravile ukrajinske oblasti, s ciljem v Harkivu začeti »protiteroristično operacijo«.
Drugo največje ukrajinsko mesto, ki ima 1,4 milijona prebivalcev, je bilo v 20. letih prejšnjega stoletja za kratek čas celo prestolnica sovjetske republike Ukrajine. Od ruske meje je oddaljeno slabe pol ure vožnje in je eno najbolj eksplozivnih ukrajinskih mest, kar je jasno že iz etnične sestave tamkajšnjega prebivalstva. Po podatkih iz leta 1989 v mestu živi 50 odstotkov Ukrajincev, 43 odstotkov pa je Rusov.
Po ukrajinsko Harkiv, po rusko pa Harkov je eno od prvih ukrajinskih mest, kjer so se na množične proevropske proteste na Majdanu nezaležnosti v Kijevu odzvali s protidemonstracijami. Podpiral jih je celo župan Genadij Kernes, ki je bil zato v hišnem priporu, potem pa je prestopil v proukrajinski tabor.
»Če bi bila naša oblast dovolj možata, bi tega moskovskega agenta že zdavnaj zaprla,« se je radikalni ukrajinski politik Oleg Ljaško razburjal, ker ukrajinsko tožilstvo nima posluha za zapiranje »vatnikov« (obleka zapornikov v gulagih), kar je žaljivo ukrajinsko poimenovanje za Ruse. Zadnji jim vračajo tako, da jih zmerjajo z »ukropi« (zelišče koper). Kernes je nasprotno pozival k ohranitvi mirne krvi: »Harkiv je bil vedno tolerantno mesto. Vse prebivalce pozivam, naj se ne maščujejo za teroristični napad.«
23. februar je bil v Harkivu dan žalovanja, včasih pa so na ta dan množično proslavljali Dan zaščitnika domovine, priljubljen sovjetski praznik, ki ga je nova ukrajinska oblast prepovedala. Zadnjič so tamkajšnji separatisti nase opozorili v sredini februarja, ko so pripravili shod ob obletnici, ko je sovjetska Rdeča armada osvobodila mesto, kar je v interpretaciji Kijeva dan sovjetske okupacije.
»Borimo se proti potvarjanju zgodovine, za ruski jezik in kulturo in proti diskriminaciji ruskega prebivalstva,« je za Foreign Policy komentiral Genadij Makarov, voditelj Združenja za jezikovno in kulturno enakost. Včasih so se zbirali ob Leninovem spomeniku, ki so ga ukrajinski protestniki septembra lani vandalizirali. Ostal je samo še Leninov škorenj in izjemno zgovoren napis: »Dragi prebivalci Harkiva, oprostite. Gradnja v teku.«
Kot Izrael in Palestina
Tako kot usoda spomenika je negotova tudi usoda mesta, ki ga že od aprila lani pretresajo obračuni med privrženci Kijeva in proruskimi separatisti ter teroristični napadi. Oktobra lani je razneslo vojaško skladišče, novembra je bomba odjeknila v priljubljenem lokalu, decembra v trgovini s pohištvom, januarja na sodišču, v začetku februarja pa še v notarski pisarni. Samo v zadnjem letu je bilo po podatkih ukrajinskega notranjega ministrstva v Harkivu aretiranih 700 separatistov, ki govorijo kar o »pogromih, ki se jih ne bi sramoval niti Berija«.
»Težko je reči, kolikšen delež, ampak verjetno ukrajinske oblasti ne podpira polovica prebivalcev,« je za Foreign Policy izjavil direktor lokalne televizijske postaje Vladimir Mazur in dodal, »da številni situacijo že primerjalo z Izraelom in Palestino, ko je nemogoče pobegniti drug pred drugim, hkrati pa ni mogoče pričakovati ničesar dobrega«. Na ukrajinski spletni strani Dsnews.ua za destabilizacijo krivijo sosednjo Rusijo, »ki namerava iz Harkiva narediti prestolnico Novorusije, kar je ob nemoči ključnih članic Evropske unije čedalje bolj verjeten scenarij«.
Eksplozije bomb so v zadnjih mesecih že odmevale tudi v Odesi, Zaporožju, Mariupolu in celo Kijevu, kjer so podobni napadi po besedah nekdanjega predsednika ukrajinske tajne službe SVR Nikolaja Malomuža mogoči tudi v prihodnje, saj v teh mestih živijo »nasprotniki aktualne ukrajinske oblasti«.
V Debalcevu, ki so ga pred dnevi osvojili uporniki, ukrajinska vojska pa je skoraj teden dni prikrivala, da je tam obkoljenih pet tisoč ukrajinskih vojakov, so si tamkajšnji prebivalci po poročanju neodvisnega ameriškega poročevalca Aleca Luhna v mestni hiši v ukrajinsko zastavo brisali noge. Pet tisoč prebivalcev mesta, ki so v zakloniščih brez vode in hrane preživeli več mesecev, za ukrajinsko oblast nima več nobenega posluha.
V nedeljo so se zgrnili na osrednji Leninov trg, kjer so jim uslužbenci Mednarodnega odbora Rdečega križa delili najnujnejše pripomočke. »Ničesar nismo imeli. Ne plač, ne dela, ne paradižnika. Danes bomo lahko vsaj jedli nekaj toplega,« je za tiskovno agencijo AFP povedala Tatjana, ki je prišla po pomoč. »Pomaga nam Rusija,« je bil jasen novi župan in uporniški poveljnik Aleksander Afendikov. Poleg humanitarne pomoči naj bi bila v igri tudi vojaška pomoč. Po poročanju ruskega Kommersanta Rusija svoje vojake kot prostovoljce na pomoč upornikom pošlje, ko se ti znajdejo v težavah, kar je bila priljubljena praksa že med špansko državljansko vojno.
