Tiskane izdaje
Berlin – Nemška kanclerka Angela Merkel je kmalu po izbruhu zgodovinske begunske krize izjavila, da se leto 2015 ne sme ponoviti. Bo pomanjkanje sredstev za begunska taborišča v Afriki sprožilo nove begunske in migrantske valove, čeprav starih še ni konec?
Ker članice OZN niso nakazale obljubljenih sredstev, so imeli v začetku leta 2015 programi svetovne organizacije za pomoč beguncem tretjino manj sredstev od načrtovanih in prav pomanjkanje hrane in drugega v begunskih taboriščih v Libanonu in Jordaniji, kamor so se zatekali begunci iz sirske državljanske vojne, je več sto tisoč ljudi pognalo na pot proti Evropi. Pridružili so se jim številni migranti z Bližnjega vzhoda, Magreba, Afrike in Azije, ki jih je spodbudilo upanje na boljše življenje, in Evropo ter še zlasti Nemčijo je zajela begunska kriza zgodovinskih razsežnosti.
Ta je povzročila resne politične posledice. Dve leti pozneje se tudi v osrednji evropski državi stopnjuje nacionalizem in Alternativa za Nemčijo, ki odločno zavrača priseljevanje iz teh delov sveta, je tretja najmočnejša politična sila v državi.
Pridružitev družinskih članov beguncev bo morda skorajšnja nova politična bomba v Nemčiji. Foto: Amara Hani/Reuters
Tudi Angela Merkel že nekaj časa ponavlja, da se leto 2015 ne sme ponoviti. Krščanskodemokratska prvakinja je tedaj človekoljubno odprla meje svoje države, a se je takoj začela spopadati tudi z njenim omejevanjem. V begunskem dogovoru s Turčijo, sporazumi z afriškimi državami ter varovanju zunanjih meja Evropske unije pa je še vedno veliko lukenj in na nemškem notranjem ministrstvu navajajo, da v državo samo prek balkanske begunske poti vsak mesec še vedno pride okrog petnajst tisoč migrantov.
Zdaj v organizaciji OZN Svetovni program za prehrano opozarjajo, da za begunska taborišča v Keniji in Ugandi, kamor se je pred državljanskimi vojnami zateklo več kot milijon ljudi, dobivajo le manjši del obljubljenih sredstev, in če bo šlo tako naprej, pričakujejo že konec novembra splošno pomanjkanje. Zato svarijo pred novimi migrantskimi tokovi v Evropo.
Razkrivanje laži tihotapcev
Nemška vlada je zaskrbljena že zaradi stare migrantske krize, ki se nikakor noče končati, in zdaj na posebni spletni strani Govorice o Nemčiji, dejstva za migrante zavrača prepričanja, da se v osrednji evropski državi zanje cedita mleko in med.
Kot laži posrednikov razkrivajo govorice, da bodo migranti Sredozemsko morje prečkali v veliki ladji z bazenom in kinodvorano, da je v Nemčiji osemsto tisoč mest rezerviranih samo za Afganistance in da bo pot v Evropo stoodstotno legalna in varna. Posredniki v prizadevanju po čim večjem dobičku razglašajo, da nemška podjetja v pomanjkanju delovne sile nujno potrebujejo okrog pet tisoč migrantov na dan, da vsak že ob prihodu prejme dva tisoč evrov, kmalu nato pa še hišo. Če nikakor ne gre v Nemčiji, pa mu dajo vizum za Kanado, tudi prepričujejo tihotapci z ljudmi.
Nemška vlada iskalcem zatočišča v angleščini, francoščini in arabščini sporoča, da je v resnici morska pot do Evrope zelo nevarna, saj posredniki v gonji po čim večjem dobičku uporabljajo stara in nevarna plovila, na katere natlačijo ljudi, zaradi česar jih je samo lani v Sredozemskem morju utonilo več kot pet tisoč. Ni niti nobenih delovnih zagotovil za migrante, vsak prosilec zatočišča bo pregledan posebej, in če nima pravice do njega, bo zavrnjen.
Nemčija ne zagotavlja niti finančne dobrodošlice in še manj hiše, še več, v mestih je vse težje najti celo najemniška stanovanja, begunci pa ne morejo sami odločati o mestu nastanitve. Niti selitve v Kanado jim ne bodo omogočili, poudarjajo na vladni spletni strani, zato pa navajajo legalne možnosti za priseljevanje v Nemčijo. Poudarjajo, da so te povezane z iskanjem delovnega mesta, za tiste, ki so lahko v pomoč nemškemu gospodarstvu, pa navajajo spletno stran Uspeti v Nemčiji.
Potencialna politična bomba
Bodo množice, ki si želijo v Nemčijo, prepričali? Najbrž ne, če ne bo z enim glasom govorila tudi prihodnja vlada. Pogajanja o njej med konservativno unijo CDU/CSU, liberalno FDP in Zelenimi se šele dobro začenjajo, a dobro obveščeni že poročajo o sporih zaradi priseljevanja. Vplivni krščanski demokrat Jens Spahn od liberalcev in Zelenih zahteva soglasje z omejitvami človekoljubnega priseljevanja na 200.000 ljudi na leto, kot je bavarska CSU prepričala tudi kanclerko Angelo Merkel, in če se bo to zgodilo, lahko omenjeni stranki določita temelje zakonitega priseljevanja.
Liberalci odgovarjajo, da so imeli krščanski demokrati 12 let časa za ureditev priseljevanja, in ker ga niso, se bo treba zdaj dogovoriti o celovitem pristopu, Zeleni pa se še naprej zavzemajo za človekoljubno begunsko politiko in še zlasti za prihod svojcev iskalcev zatočišča.
Prav pridružitev družinskih članov bo morda skorajšnja nova politična bomba, saj naj bi številni sorodniki prejemnikov zatočišča iz leta 2015 že kmalu dobili pravico do prihoda v Nemčijo. Zunanje ministrstvo samo prihodnje leto pričakuje 270.000 Sircev in Iračanov, kar bi več kot zapolnilo konservativno kvoto za človekoljubno priseljevanje.
Prav te dni državna statistična služba poroča, da v Nemčiji živi 18,6 milijona ljudi priseljenskega izvora, med njimi veliko državljanov EU s posebno velikim deležem Poljakov, Italijanov in drugih prebivalcev vzhodne in južne Evrope, pa tudi turških »gostujočih delavcev« in njihovih potomcev. Ta razmerja se po letu 2015 hitro spreminjajo in se bodo, kot kaže, v prihodnosti še bolj.
