Moskva odgovarja z jedrskimi raketami

Ruski predsednik Vladimir Putin je po napovedih Pentagona, da namerava okrepiti ameriško vojaško prisotnost v vzhodnevropskih članicah Nata, napovedal, da bo Rusija še do konca letošnjega leta povečala število svojih medcelinskih jedrskih raket za najmanj štirideset.

Te nove rakete naj bi bile, kot je dejal med otvoritvijo velikega orožarskega sejma v Kubinki blizu Moskve, sposobne »prebiti tudi tehnološko najsodobnejše protiraketne obrambne sisteme«. Putin je hkrati napovedal tudi postavitev dveh novih radarskih vozlišč na vzhodu in zahodu države, kar bo ruskim oboroženim silam omogočilo še boljši nadzor nad dogajanjem in dodatno povečalo varnost. V ruskem znanjem ministrstvu so pred tem sporočili, da bo Kremelj pripravil ustrezen odgovor na okrepljeno ameriško vojaško prisotnost v baltskih in vzhodnoevropskih članicah Nata, o čemer je v začetku tedna pisal New York Times.

Odzvali so se tudi v ruskem obrambnem ministrstvu. Eden izmed generalov je po novicah iz Moskve predvideni ameriški načrt o stalni namestitvi tankov, težkega topništva in ameriških vojakov na vzhodu Evrope označil za »najbolj agresivno potezo Pentagona in Nata po koncu hladne vojne«, pri kateri Rusija »nima druge izbire, kot da na zahodu države ustrezno okrepi svoje strateške in vojaške sile«. V ta okvir naj bi sodila tudi namestitev novih ruskih raket vrste iskander v kaliningrajski enklavi, kar z drugimi besedami pomeni, da sta nekdanji velesili sneli rokavice in da se na vzhodu Evrope že izrisuje nova »frontna črta« ob kateri nekdanji jedrski sovražnici iz časov hladne vojne znova začenjata kopičiti svoje orožje in si medsebojno groziti.

Ameriška svarila

Reakcija Moskve na napovedano ameriško vojaško pomoč vzhodnoevropskim članicam Nata je bila neverjetno hitra, predvsem pa je bila bistveno ostrejša, kot so to pričakovali na Zahodu. Ameriški zunanji minister John Kerry se je zato na Putinove grožnje z jedrskimi raketami takoj odzval z zaskrbljenim opozorilom, naj v Moskvi dobro premislijo o svojih ukrepih, ker si najbrž »nihče ne želi storiti koraka nazaj v razmere iz časov hladne vojne«. Kerry je posebej opozoril na dolgoletne napore, vložene v pogajanja za sklenitev sporazuma o omejevanju strateškega jedrskega orožja (Start), ki sta ga Moskva in Washington podpisala leta 1991 in ga nazadnje obnovila leta 2010. »V devetdesetih letih smo skupaj vložili ogromno energije v uničevanje jedrskega orožja,« je dejal ameriški državni sekretar, zato si najbrž nobena stran ne želi, da bi vse te uspehe zdaj izničili.

Prve kritike na Putinovo napoved o postavitvi dodatnih jedrskih raket je slišati tudi z vrha Nata. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je med obiskom pri šefu evropske komisije Jean-Claudeu Junckerju izjavil, da gre za »zelo zaskrbljujoče ukrepe«, saj naj bi bilo »rusko rožljanje z jedrskim orožjem pretirana, destabilizirajoča in zelo nevarna reakcija«. Po njegovih besedah se bo Nato ustrezno odzval na rusko potezo.

Med obiskom v Litvi se je zaradi Putinovega odgovora na poteze Nata, ki jih v Moskvi očitno razumejo kot zahodno kršenje leta 1997 sklenjenega dogovora med Rusijo in Natom, po katerem se je Nato dolžan dosledno izogibati »trajnemu nameščanju dodatnih kopenskih enot« na ozemlju svojih članic, odzval tudi vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi, ameriški general Philip Breedlove. Varnostne razmere v Evropi so zaradi ukrajinskega konflikta postale zelo zapletene, je dejal, Rusijo pa kritiziral, češ da poskuša v teh razmerah na vzhodu Evrope spremeniti nekatere ključna pravila, ki so desetletja velja za temelj evropske varnosti.