Tiskane izdaje
Pred iztekom 72-urne prekinitve ognja na območju Gaze se zdi, da so se izraelski in palestinski pogajalci s pomočjo egiptovskih mediatorjev vendarle približali odločitvi za trajno premirje, ki bi zaustavila že več kot mesec dni trajajočo vojno.
Tokratna pogajanja med predstavniki izraelskih oblasti in različnih palestinskih gibanj, ki potekajo v Kairu, so − tudi zaradi večje angažiranosti mednarodne skupnosti − veliko bolj intenzivna kot vsa dosedanja. In to ne glede na pogajalska izhodišča, ki se nasprotni strani v osnovi zdijo absolutno nesprejemljiva.
Izrael od palestinskega gibanja Hamas, ki je očitno preživelo še eno agresijo, in tudi od drugih palestinskih organizacij na območju Gaze zahteva popolno razorožitev, kar so Palestinci seveda zavrnili. Razorožitev bi jih namreč brez dvoma spravila v popolnoma podrejen, celo brezizhoden položaj. Hamas od Izraela − in tudi od Egipta − zahteva takojšnji in popolni umik že skoraj osem let trajajoče blokade Gaze, ki je palestinsko sredozemsko enklavo spremenila v največji odprt zapor na svetu. Izraelci so jasno sporočili, da blokada, temeljni razlog Hamasovega raketiranja in velike človeške tragedije, ne bo odpravljena v celoti. Palestinci pri tem zahtevajo sprostitev finančnih tokov, kar bi jim omogočilo izplačilo približno 40.000 »javnih uslužbencev«, ki so zaradi izraelske zamrznitve mednarodnih donacij Palestini že nekaj mesecev brez plač, hkrati pa si želijo v opustošeni Gazi zgraditi pristanišče in letališče. »To so, končno, prava pogajanja. Pogovarjamo se o vsem. Upam, da bomo dosegli dogovor. Sem optimist,« je danes zjutraj iz Kaira javil eden izmed tiskovnih predstavnikov Hamasa Ihab al Gosein.
Ključno sporočilo, ki je do zdaj prišlo iz Kaira, je izraelska zahteva (»predlog«), da bi nadzor nad Gazo ponovno prevzelo gibanje Fatah pod vodstvom predsednika palestinskih oblasti Mahmuda Abasa, ki je pred tremi meseci sicer sklenilo spravo s Hamasom. Ta naj bi bil na vrnitev Fataha v Gazo pripravljen le v primeru oblikovanja skupne vlade. Ne le v Gazi, ampak tudi na okupiranem Zahodnem bregu.
Tri dni miru je sicer še bolj razgalilo razsežnosti uničenja na območju Gaze, kjer so izraelske sile ubile 1951 ljudi in jih okoli 10.200 ranile. Med izraelskimi napadi je s svojih domov zbežalo pol milijona ljudi. 65.000 palestinskih domov je popolnoma uničenih. Enako velja za 250 tovarn in podjetij: gospodarska škoda je enormna. »Ta vojna ni bila usmerjena le proti civilnemu prebivalstvu Gaze. Usmerjena je bila tudi proti našemu gospodarskemu in socialnemu tkivu. Zaradi posledic bombardiranja bo dolgoročno brez dela ostalo še dodatnih 60.000 ljudi,« je povedal Ali Hajek, vodja Palestinske industrijske zveze. V izraelskih napadih je bil uničen ali poškodovan tudi velik del vodne in električne infrastrukture. Celotne četrti so zravnane z zemljo. V tem trenutku je od pomoči Združenih narodov v celoti odvisno 830.000 ljudi – skoraj polovica prebivalstva enega najbolj naseljenih območij na svetu.
Prekinitev ognja je v zadnjih treh dneh za obisk najbolj ogroženih območij in prebivalcev izkoristila tudi Michele Beck, ki v Gazi vodi medicinsko ekipo Zdravnikov brez meja (MSF). »Količina uničenja je šokantna. V naseljih Bejt Hanun in Šudžaja ljudje med ruševinami iščejo ostanke svojih domov. Izpod ruševin poizkušajo rešiti kar koli … Ne uspeva jim. Nekateri zaradi popolnega uničenja niti ne vedo, kje je stala njihova hiša. Levo so le ruševine, desno so le ruševine, … Danes je sicer mirno, a nad našimi glavami ves čas tudi med prekinitvijo ognja letijo brezpilotna letala. Njihovo brnenje je mogoče slišati ves čas. Podnevi in ponoči,« je iz Gaze sporočila Michele. »Nekateri prebivalci Gaze so, podobno kot po potresu na Haitiju, na ostanke svojih domov ali trgovin napisali različna sporočila. Na primer: Tu je stala moja prodajalna sladoleda, na primer. Tu sem imel garažo. Ali: Če želite pomagati, pokličite, …« je dodala Beckova.
