Tiskane izdaje
Že okoli poldneva so se na Place de la République začele zbirale množice ljudi. »Danes je Pariz glavno mesto sveta,« je razglasil francoski predsednik François Hollande. Bolj ko se je približevala 15. ura, ko se je pohod uradno začel, več ljudi je bilo na ulicah in daljša je bila človeška reka. Ne samo s Place de la République, marveč tudi z vseh bližnjih ulic se je gibalo morje ljudi. Ob že ponarodelem Je suis Charlie v vseh možnih različicah so ljudje nosili transparente s pozivi k strpnosti in miru. »Edina moja religija je ljubezen,« je pisalo na enem od njih.
V vlakih podzemne železnice, ki so vozili proti prizorišču zgodovinskega zborovanja v spomin na žrtve terorističnih napadov prejšnji teden, za svobodo in proti radikalizmu, je vladalo skoraj izredno stanje. Ljudje so se gnetli drug ob drugem. Nosili francoske zastave, na roke napisane transparente, nek otrok je potoval s sporočilom: »Moja prihodnost je Charlie Hebdo«. Prišel je »cel Pariz«, solidarnost so prišli izražati tudi ljudje iz daljnih dežel, v notranje razklani državi je vsaj navzven vladala velika enotnost in bratstvo med ljudmi.
V dolgi koloni, ki se je s Place de la République približevala trgu Bastille, kjer je nekdaj v trdnjavi stal zapor in kjer se je z napadom nanj leta 1789 začela francoska revolucija, so ljudje vzklikali Svoboda! in prepevali marsejezo. »Morali smo na ulico in pokazati, da smo proti barbarstvu in fanatizmu. Mi smo Pariz in naj vsi vedo, da ne bomo podlegli strahu in terorju,« je pripovedovala udeleženka pohoda Anne Parent. Okoli vratu si je obesila tudi fotografije žrtev napadov na Charlie Hebdo in napis Liberté
Tudi v judovskem delu četrti Marais blizu Bastille je bilo čutiti sproščenost, četudi je med pariškimi Judi po petkovem zajetju talcev s štirimi smrtnimi žrtvami v trgovini z izdelki košer še več negotovosti. V petek je bila velika sinagoga, menda prvič po drugi svetovni vojni, zaprta »Ni razloga za strah. Če se bojiš, je konec tvojega življenja,« je razložila natakarica v izraelski restavraciji King Falafel Palace v Maraisu. Običajni turistični vrvež v četrti so spremljali policisti v polni bojni opremi.
Udeleženci so se začeli razhajati v večernih urah. Lokali in restavracije v bližini poti pohoda so se napolnile. Ljudje so se ob kozarčku vina pomenkovali o tragediji, ki je v vsaj v politični retoriki že postala nekakšen francoski 11. september. Se Francozi po napadu bojijo večjega nadzor in omejevanja pravic? »Francija je dežela svobode in tega ne bo dovolila,« je povedala mlada Parižanka. V velikem izražanju solidarnosti in državljanskega duha so bila težka vprašanja, povezana s posledicami napada in spopadanja francoske družbe z njimi, še v ozadju.
Tudi voditelji petdesetih držav
Po grozljivem pokolu prejšnjo sredo ob napadu na satirični tednik Charlie Hebdo in zajetju talcev v judovski trgovini v Parizu, ki je zahtevalo življenje štirih ljudi, je izrazil solidarnost skoraj ves svet. Po Parizu so korakali ljudje vseh ras, nacionalnosti, veroizpovedi ... Množicam Parižanov, drugih Francozov in tujcev so se pridružili voditelji več kot petdesetih držav, ki so po delu poti korakali skupaj z ljudmi. V prvi vrsti sta bila, ob številnih drugih voditeljih, tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu in predsednik palestinske samouprave Mahmud Abas.
Pariško in francosko judovsko skupnost zadnji napadi navdajajo strahom. Število napadov na judovsko skupnost se je lani podvojilo. V tragičnem napadu v petek da razen njihove etnične pripadnosti ni bilo drugega motiva. Netanjahu je po petkovem napadu v Parizu sporočil Judom, kje je njihova domovina: »Judom v Franciji in Evropi bi rad povedal, da Izrael ni zgolj dežela, v smeri katere molijo. Izrael je vaš dom.« Štiri žrtve napada na trgovino z izdelki košer naj bi sicer pokopali v torek v Izraelu. Francois Hollande in Benjamin Netanjahu sta sinoči skupaj obiskala veliko sinagogo v Parizu.
Solidarnost s Francijo
Tudi drugi zbrani voditelji so na množičnem pohodu izražali solidarnost s Francijo v bitki proti džihadističnemu terorizmu. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob tem dogajanje prejšnji teden označila kot barbarstvo. Po njenem mnenju so ljudje z množično udeležbo na pariškem pohodu pokazali, da si prizadevajo za ideale: svobode, enakosti in bratstva. Britanski premier David Cameron pa je v Parizu povedal, da bodo Evropo še dolga leta spremljala grožnje fanatičnih skrajnežev. Glede bitke z njimi je svetovali, da bi morali podrobno preučiti, kaj se je zgodilo v Franciji.
Po fazi izražanja solidarnosti s Francijo bodo gotovo pred evropskimi državami nadaljnji izzivi glede boljšega zagotavljanje varnosti na stari celini. Ameriški minister za pravosodje Eric Holder je pojasnil, da si prizadevajo za boljše sodelovanje z Evropo na področju preprečevanje potovanj džihadistov in njihove radikalizacije, predvsem na spletu. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk pa je že napovedal, da bo že ta teden poskusil prepričati evropske parlamentarce, naj odpravijo zadržke glede mednarodne izmenjave podatkov o letalskih potnikih.
Erjavec: Pozornost Zahodnemu Balkanu
Pohoda v Pariz sta se udeležila tudi slovenski premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec. Po besedah Cerarja Slovenija izraža solidarnost s Francozi in njihovim vodstvom. Slovenija da sicer po napadih ni bolj ogrožena, »a moramo biti budni, saj se napadi lahko zgodijo kadarkoli in kjerkoli«. Erjavec, ki je pred časnikarji nastopil z naslovnico časopisa z napisom Je suis Charlie v rokah, pa je povedal, da bi morali pozornost posvetiti tudi Zahodnemu Balkanu, s katerega se že novačijo džihadistični bojevniki.
