Pisana koalicija je začela kopensko ofenzivo

Iraška vladna vojska je skupaj s šiitskimi paravojaškimi enotami, policijo in pripadniki iranskih elitnih enot (brigade Kuds) v ponedeljek sprožila ofenzivo na mesto Tikrit, ki ga že od začetka lanskega poletja obvladuje Islamska država in v katerega bližini se je rodil padli iraški diktator Sadam Husein.

Velika ofenziva iraške vojske in njenih (številnih) zaveznikov – v akciji trenutno sodeluje več kot 30.000 vojakov – predstavlja začetek ključne ofenzive proti skrajni sunitski milici Islamska država, ki obvladuje velik del ozemlja v srednjem in severnem Iraku. Bitka za Tikrit, prestolnico iraških sunitov, kjer se je poleti 2003 začel tudi iraški upor proti ameriškim okupacijskim silam, nikakor ne bo le simbolna bitka, kot je mogoče zaslediti v številnih komentarjih.

Nasprotno: rezultat bitke za Tikrit, eno strateško najpomembnejših iraških mest, ki leži ob reki Tigris, utegne v marsičem določiti tako prihodnost Iraka kot širše regije. V čustveno in »lojalistično« še vedno Sadamovem Tikritu so lokalni sunitski voditelji med lanskoletnim pohodom Islamske države po Iraku nemudoma vzpostavili koalicijo s silami Abu Bakra al Bagdadija. Lokalno sunitsko prebivalstvo – podobno velja za tako rekoč ves »sunitski trikotnik« – je med ameriško okupacijo in posledično državljansko vojno hudo trpelo, še posebej pa jih je prizadela popolna marginalizacija s strani šiitskih iraških oblasti pod vodstvom že nekdanjega predsednika vlade Nurija al Malikija. Izključevalna, nekompetentna in nasilna Malikijeva politika, ki je bil v Iraku hkrati podizvajalec tako iranske kot ameriške zunanje politike, je pred dvema letoma v sunitskem delu Iraka sprožila srdite proteste, ki so jih oblasti brutalno zatrle. Nit med oblastmi v Bagdadu in sunitskim prebivalstvom je bila dokončno – in nepovratno – pretrgana. Tudi zato so bili pripadniki Islamske države v marsikaterem iraškem mestu dejansko pričakani kot osvoboditelji. Kljub temu da je na čelu iraške vlade Malikija pred meseci zamenjal Haider al Abadi, se v odnosu Bagdada do večinoma sunitskih provinc ni kaj dosti spremenilo. Po blitzkriegu Islamske države je Irak tako rekoč prenehal delovati. Vzpostavile so se jasno začrtane frontne črte. Prevedeno: nared je poligon za nov krog državljanske vojne.

Vojna napoved?

»Danes bomo, z božjo pomočjo, začeli pomembno vojaško kampanjo za osvoboditev prebivalcev province Salahadin, ki vključuje Samaro, Duluijo, Balad, Dujail, Al Alam, Al Ador, Tikrit in druga območja, ki so pod nadzorom Islamske države. Pozivam vas in vse druge poveljnike, da z državljani dobro ravnate. Naš cilj je osvoboditev ljudi izpod nasilja in terorizma IS,« je v ponedeljkovem televizijskem nagovoru dejal predsednik iraške vlade Haider al Abadi. Zvenelo je kot vojna napoved. Tudi zato, ker ima iraška vladna vojska v Tikritu in okolici – od koder so v času Huseinovega režima prihajali najpomembnejši častniki, potem pa so ameriške okupacijske sile vojsko razpustile, vojaki pa so uniforme le odvrgli, se besni vrnili domov in se hitro priključili uporu – status vrhovnih izdajalcev in celo sovražnikov. Še posebej pa to velja za elitne iranske enote in šiitske milice, ki so bile v času iraške državljanske vojne in tudi v zadnjih nekaj mesecih udeležene v številnih zločinih nad sunitskim prebivalstvom. Iraški premier Abadi, ki boje spremlja iz bližnje Samare, kamor je v ponedeljek prispelo tudi okoli dva tisoč pripadnikov šiitskih milic, je lokalne sunitske plemenske voditelje in tiste prebivalce Tikrita in okoliških vasi, ki so se v zadnjem času pridružili islamistom, pozval, naj skupaj z orožjem zapustijo IS – in vse jim bo »oproščeno«.

Vrata Mosula

Iraškim vladnim silam, ki so nad sile Islamske države – tem so se v zadnjega pol leta pridružili številni vojaki nekdanje iraške vojske in člani prav tako razpuščene stranke Baas – poslale tudi svoje vojaško letalstvo, naj bi se v prihodnjih dneh v boju pridružili tudi koalicijski bombniki. Boji za Tikrit, ki leži na glavni iraški prometnici, bodo gotovo zelo krvavi, največjo ceno pa bo znova plačalo izčrpano civilno prebivalstvo, ki si vse od marca 2003 ni moglo niti za hip oddahniti.

V primeru morebitnega poraza Islamske države, ki je v zadnjih tednih dobila kar nekaj močnih udarcev (Kobani!), bi se iraškim vladnim silam odprla pot do Mosula, drugega največjega iraškega mesta, ki je od lanskega junija pod popolnim nadzorom skrajne sunitske milice. Pri tem ne gre pozabiti, da jo je več divizij iraške vojske pred morda dva tisoč borci Islamske države junija lani preprosto pobrisalo.