Tiskane izdaje
Jeruzalem - Blairova politična preteklost je že od samega začetka zbujala dvome o primernosti njegovega imenovanja na mesto posebnega odposlanca za Bližnji vzhod. V zadnjem obdobju so pomisleke o njegovi vlogi v vojni v Iraku nadomestili predvsem slabi odnosi s predstavniki palestinske oblasti in postranski posli, ki jih opravlja v okviru svetovalne dejavnosti.
Tony Blair bo v kratkem odstopil s položaja posebnega odposlanca za Bližnji vzhod, je v izjavah za Financial Times potrdilo več visokih predstavnikov ameriške administracije, in s tem prekinilo več dni tihih ugibanj o prihodnosti mirovniške kariere nekdanjega predsednika britanske vlade.
Kot so pojasnili, je Blair spoznal, da ne more več opravljati vloge, ki mu jo je spomladi 2007, kmalu po sestopu z najvišje funkcije v britanski politiki, na pobudo administracije tedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha zaupal tako imenovani bližnjevzhodni kvartet. Do podobnega zaključka so že pred časom prišli tudi politiki in strokovnjaki, ki v njem ne vidijo več nikakršne dodane vrednosti.
Tudi če se bo umaknil s položaja, Blair še vedno namerava ostati vpleten v mirovni proces. O svoji prihodnosti se je v zadnjih dneh pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem in posebno predstavnico EU za zunanjo politiko Federico Mogherini. Diplomati omenjajo možnost, da bi Blair po umiku s položaja dobil nekakšno politično vlogo, skozi katero bi lahko bolje uporabil svoje znanje in političen vpliv. Vse strani medtem poudarjajo, da o njegovi usodi ni bila sprejeta še nobena dokončna odločitev.
Kontroverzna izbira
Kvartet, ki ga sestavljajo OZN, ZDA, Velika Britanija in Rusija, osem let po imenovanju 61-letnega politika na mesto mirovnega odposlanca nima bistvenih razlogov za zadovoljstvo nad opravljenim delom: palestinsko-izraelski odnosi ne kažejo niti najmanjših znakov izboljšanja, gospodarska kriza pa se na okupiranih ozemljih vse od lanskoletne vojne v Gazi le še poglablja. Palestinska stran v Blairu, kot ugotavljajo zahodni mediji, že dolgo ne vidi več zaupanja vrednega sogovornika. V resnici ga ni nikoli. Eden od največjih zagovornikov vojne v Iraku je namreč že od začetka predstavljal kontraverzno izbiro za položaj.
Odposlančeva javna podoba in ugled se po osmih letih delovanja nista kaj prida izboljšala. »Pri opravljanju svojih nalog se je izkazal kot neučinkovit. V tem delu sveta ne uživa nikakršne kredibilnosti,« je v pogovoru za britanski časnik dejal eden od diplomatov, seznanjenih s podrobnosti položaja. Palestinci Blairu zamerijo pomanjkanje angažmaja, predvsem pa dejstvo, da je bilo njegovo delo omejeno zgolj in izključno na ekonomska vprašanja. Promocijo »gospodarskega miru« kot nekakšnega nadomestila za politično rešitev palestinsko-izraelskega konflikta že dolgo razumejo kot kupovanje časa s strani mednarodne skupnosti in njenega predstavnika na terenu, ki sta v procesu neskončnih pogajanj ostala brez domišljije in občutka za pravičnost.
Poleg slabih odnosov s palestinskim vodstvom se med razlogi za Blairov umik omenjajo tudi njegovi poslovni interesi v regiji. Svetovalna družba, ki jo je odprl pred leti, posluje z različnimi podjetji in režimi, kritiki pa svarijo, da so se meje med odposlancem in poslovnežem zabrisale.
Razmišljanja o nasledniku
Funkcija posebnega odposlanca se, podobno kot mož, ki jo zaseda, že od prvega dne ponaša z opaznimi pomanjkljivostmi, med drugim močno omejenimi cilji in popolnoma neomejenim mandatom. Kritiki, med katerimi so tudi predstavniki EU, ugotavljajo, da je po osmih letih postala izpeta. Evropski diplomati se zavzemajo, da bi Blairov naslednik imel več pristojnosti in s tem večjo težo v zastalem mirovnem procesu.
Evropska unija namerava v kratkem imenovati tudi svojega posebnega odposlanca za Bližnji vzhod. Federica Mogherini se je odločila, da znova uvede položaj, ki ga je med zadnjim mandatom ukinila njena predhodnica Catherine Ashton. Koga ima Mogherinijeva v mislih za položaj, ni znano.
