Tiskane izdaje
Po tednu dni srditega letalskega in topniškega obstreljevanja, zaradi katerega je Afrin zapustilo okoli 200.000 ljudi, so pripadniki sirske uporniške milice, ki je že od začetka vojne tesno povezana s Turčijo, vstopili v središče dodobra izpraznjenega in med napadi poškodovanega mesta. Pripadnikom z vseh vetrov zbrane Sirske svobodne vojske, ki je na sirskih bojiščih v zadnjih letih doživela nekaj tako rekoč »terminalnih« porazov, so se v središču Afrina kmalu pridružili turški vojaki - večinoma pripadniki posebnih enot. V mestnem središču so ob sirski uporniški zastavi izobesili tudi zastavo Turčije in obenem porušili ključen spomenik kurdski kulturi v mestu in provinci z večinskim kurdskim prebivalstvom.
Z repom med nogami
V noči s sobote na nedeljo je že več tednov oblegano mesto zapustila glavnina kurdskih borcev, pripadnikov Ljudskih zaščitnih enot, ki so se jim v zadnjih dneh v obrambi mesta priključili tudi številni kurdski borci iz preostalih kurdskih provinc na severu Sirije. Sirske demokratične sile (SDF), ki so v boju s samooklicano Islamsko državo opravile odločilen del »posla«, so bile zaradi turške invazije celo primorane »zamrzniti« spopade s skrajno sunitsko milico v bližini mesta Deir ez Zor na severovzhodu države, kar vojaško sicer poraženi IS omogoča možnost ponovne obuditve, če že tega ne, pa dobro izhodno strategijo za njene preostale borce.
»Enote Sirske svobodne vojske so, s podporo turške vojske, ob 8.30 prevzele nadzor nad središčem sirskega mesta Afrin,« je včeraj dopoldne na tiskovni konferenci sporočil turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan in dodal, da je »večina teroristov zbežala z repom med nogami«.
Turška vojaška operacija Oljčna vejica, ki jo je uradna Ankara z namenom razbitja kurdske avtonomije na severu Sirije z zeleno lučjo Rusije in prihuljeno tiho privolitvijo Washingtona zagnala pred natančno dvema mesecema, je že uresničila enega ključnih ciljev: zasedbo strateško in demografsko izjemno pomembnega Afrina in prekinitev vojaških in logističnih koridorjev, ki so povezovali vse tri večinoma kurdske province na severu Sirije.
Turčija bo v prihodnjih dneh in tednih gotovo nadaljevala razbijanje kurdske vojaške prisotnosti ob svoji meji, hkrati pa bo z načrtnim preseljevanjem beguncev na izpraznjena (večinoma) kurdska območja poskušala spremeniti demografsko sliko območja, ki je bilo prvih sedem let sirske vojne eno najbolj mirnih in stabilnih v sicer opustošeni državi.
Stalna môra
Hadia Jusef, ena vodilnih predstavnic kurdskih avtonomnih oblasti v Siriji, ki jim v soočenju s turško invazijo nista pomagali niti taktično povezovanje z oblastmi v Damasku in odprtje vrat iranskim milicam, sicer trdi, da so Ljudske zaščitne milice civiliste iz Afrina evakuirale, da bi jih »zaščitili pred pokolom«, kurdski borci pa so po njenih besedah Afrin zapustili iz »taktičnih razlogov«.
V padlem mestu je po besedah Otmana Šejka Ise, uradnika kurdskih oblasti iz Afrina, ostalo kar nekaj pripadnikov YPG, ki naj bi v prihodnjih dneh in tednih spremenili svojo taktiko. Iz neposrednih spopadov s turško vojsko in njihovimi sirskimi podizvajalci se bodo - tako Isa - preusmerili na gverilsko bojevanje.
»Naše enote bodo zanje stalna môra,« je na improvizirani tiskovni konferenci v bližini Afrina nekaj ur po padcu njegovega mesta v roke turške vojske in Svobodne sirske vojske povedal kurdski uradnik.
