Tiskane izdaje
Moskva in Kijev sta se dogovorila o prehodu čez mejo kake tri kilometre dolgega konvoja, v katerem je 280 ruskih tovornjakov, ki v Doneck in Lugansk prevažajo okoli 2000 ton humanitarne pomoči, je včeraj popoldne sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Pošiljko s hrano, vodo in zdravili so od vsega začetka spremljala sumničenja Zahoda in Ukrajine, da poskuša Rusija pod pretvezo humanitarne pomoči začeti vojaški napad na sosednjo državo.
Vodja ruske diplomacije je povedal, da so dostavo pomoči ukrajinskim civilistom, ki so se znašli v obroču ukrajinskih »protiterorističnih operacij«, dolgo usklajevali, a se jim je na koncu uspelo uskladiti s Kijevom. Ta je še v torek nasprotoval prihodu pomoči, češ da ni bil usklajen z Mednarodnim odborom Rdečega križa (MORK), ki konvoj sicer spremlja. »Dejansko smo dosegli soglasje vseh strani, da bo Rusija s pomočjo Rdečega križa dostavila humanitarno pomoč Ukrajini,« je za nemško državno novičarsko spletišče Deutsche Welle v torek izjavil predstavnik MORK Andre Lörsch. Toda del dogovora je bil po njegovih besedah tudi ta, da ruske oblasti RK predajo spisek vseh stvari, ki jih prevažajo. »Doslej ga še nismo dobili, hkrati pa nas je presenetila novica, da je kolona že na poti,« je dodal Lörsch. Če gre verjeti Lavrovu, so tudi to oviro odpravili, Moskva pa je po njegovih besedah privolila v vse pogoje ukrajinskih oblasti: konvoj je naredil precej daljši ovinek, hkrati pa se bodo po prihodu čez mejo spremljevalcem iz vrst RK in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pridružili tudi predstavniki ukrajinskih oblasti.
Opozorilom Moskve, da se je vzhod Ukrajine znašel na robu humanitarne katasrofe, so se v zadnjih dneh pridružile tudi mednarodne organizacije. O tem, koliko ljudi je do zdaj umrlo v državljanski vojni v donecki in luganski regiji, kjer je prej živelo 6,5 milijona ljudi oziroma 17 odstotkov ukrajinskega prebivalstva, in koliko jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove, ni točnih podatkov. Konec prejšnjega tedna so iz Združenih narodov sporočili, da je bilo od sredine aprila na vzhodu države ubitih vsaj 1543 ljudi, tako civilistov kot bojevnikov z obeh strani. Po uradnih ukrajinskih podatkih, ki so jih objavili v ponedeljek, je do takrat padlo 468 pripadnikov različnih provladnih oboroženih enot, med uporniškimi bojevniki pa je bilo doslej več kot 800 žrtev.
Tudi o številu ukrajinskih beguncev ne krožijo le različne ocene, različni mediji objavljajo tudi različne podatke istih mednarodnih organizacij. Tako je britanski BBC še danes navajal informacije ZN, da je letos pred oboroženimi spopadi pobegnilo skoraj 300.000 ljudi, od katerih jih je več kot 117.000 ostalo znotraj države, 168.000 pa se jih je zateklo v sosednjo Rusijo. Ameriški spletni časnik Christian Science Monitor pa je že pred enim tednom zapisal, da je po podatkih istih ZN skoraj milijon ukrajinskih beguncev.
V Rusijo se je že pred vojno s trebuhom za kruhom odpravil vsaj poldrugi milijon Ukrajincev, zdaj pa je po besedah direktorja zveznega urada za priseljence Konstantina Romodanovskega v njegovi državi okoli dva milijona ukrajinskih državljanov, od tega okoli 600.000 iz Donecka in Luganska. Po njegovih besedah v Moskvii pričakujejo, da se jih bo kakih 90 odstotkov vrnilo domov, ko bo konec spopadov. A ti se ne umirjajo. Zato so v Rusiji ta konec tedna odprli še 35 začasnih zbirnih begunskih centrov, v obmejni rostovski regiji pa pravijo, da vsak dan sprejmejo vsaj 5000 bežečih Ukrajincev. »Smo že blizu resne humanitarne krize,« je prejšnji teden izjavil tiskovni predstavnik rostovskih oblasti Aleksander Titov. »Od intenzivnosti spopadov je odvisno, ali na dan mejo prekorači pet ali deset tisoč ljudi, ki jih poskušamo čim prej preusmeriti v druge regije. Toda število kar narašča.«
Po Rusiji so odprli že več kot 700 begunskih centrov, v njih pa se je po zadnjih podatkih zateklo skoraj 55.000 Ukrajincev. A to niso vsi, ki so bili prisiljeni pobegniti, trdijo v Moskvi, kjer so izračunali, da se je letos v Rusijo zateklo že skoraj tričetrt milijona pred vojno bežečih zahodnih sosedov. »To je pol manj, kot jih je zdaj v Iraku,« je opozoril Dmitrij Trenin, ki vodi moskovski center Carnegie. »Vseh teh 730.000 ljudi ne moremo imenovati begunci, vsekakor pa niso turisti,« je prejšnji teden v Ženevi povedal Vincent Cochetel, ki vodi evropsko pisarno visokega predstavnika ZN za begunce. »Videli smo jih na meji. Včasih gredo čez kar peš, nekateri imajo v rokah le plastične vrečke, veliko jih je res obupanih.«
Če se bodo boji nadaljevali z enako srditostjo, bo v Rusijo pribežalo še do enega milijona Ukrajincev, je v ponedeljek izjavil Georgij Fjodorov, ki vodi odbor za koordinacijo pomoči prebivalcem Ukrajine pri ruski državljanski zbornici. »Največji problem bo, če bodo prešli v totalni napad na Doneck in Lugansk. Takrat se lahko zgodi, da bo v nekaj dneh mejo prešlo od pol milijona do milijona beguncev.«
