Tiskane izdaje
Ankara − Turške oblasti po petkovem spodletelem poskusu državnega udara, med katerim je bilo ubitih več kot 290 in ranjenih približno 1400 ljudi, nadaljujejo čistko v vrstah policije, oboroženih sil in sodstva. Poleg tega so v Istanbul napotile dodatnih 1800 pripadnikov posebnih enot policije, ki so v oklepnih vozilih nameščeni na strateških točkah v mestu, medtem ko celotno državo po ukazu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana preletavajo vojaška letala F-16.
Zaradi suma povezanosti s pučisti so po navedbah tiskovne agencije Reuters s položajev doslej odstranili 8000 policistov iz Ankare in Istanbula. Prav tako so po navedbah CNN Turk odstavili 30 regionalnih guvernerjev in več kot 50 višjih javnih uslužbencev. Že včeraj so s položajev odstranili več tisoč tožilcev in sodnikov, pridržali pa najmanj 6000 pripadnikov vojske, med njimi 130 generalov in admiralov.
Preiskave in aretacije se nadaljujejo tudi danes − tako v mestih kot na ruralnih območjih še naprej iščejo vojake, ki so bili morda vpleteni v poskus udara. Kljub temu v Ankari vztrajajo, da tveganja za ponoven poskus prevzema oblasti ni.
Sum, nadzor, hitre aretacije in medijsko obračunavanje
Turške oblasti so po petkovem spodletelem poskusu državnega udara med drugim aretirale nekdanjega vodjo turških letalskih sil, generala Akina Öztürka,in ga obrožile vodenja poskusa prevrata. General, ki je bil tudi član vrhovnega vojaškega sveta, je po poročanju turške tiskovne agencije Anadolu sodelovanje pri poskusu državnega udara priznal, a je agencija svoje navedbe pozneje preklicala. Neodvisni mediji so trditev vseskozi zanikali. Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je na fotografijah iz pripora videti Öztürka okrvavljenega in z obvezanim ušesom.
Po mnenju turškega predsednika Erdoğana za poskusom udara sicer stoji njegov nekdanji sodelavec in verski voditelj Fethullah Gülen, ki živi v izgnanstvu v ZDA. Po poročanju CNN bo Erdoğan v prihodnjih dneh ZDA podal tudi uradno prošnjo za njegovo izročitev. Ameriški državni sekretar John Kerry je danes v Bruslju zatrdil, da bodo ZDA taki prošnji ugodile, če bo Turčija predstavila dovolj trdne dokaze za Gülenovo vpletenost v načrtovani vojaški udar. »Obtožbe ne zadostujejo,« je dejal.
Gülen po drugi strani trdi, da z udarom ni povezan in ga obsoja. Meni tudi, da je poskus udara morda zrežiral kar Erdoğan sam, da bi tako dobil izgovor za čistko med nasprotniki v državnih institucijah. V to smer se, kot kaže, nagiba tudi evropski komisar za sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn, ki meni, da nagle aretacije sodnikov in drugih nakazujejo, da je turška oblast seznam pripravila že vnaprej. »Zelo sem zaskrbljen. Ravno tega smo se bali,« je dejal Hahn.
Neidentificirani predstavnik turških oblasti je za Reuters sicer potrdil, da so bili Gülenovi privrženci v oboroženih silah že nekaj časa pod nadzorom, saj so jih sumili, da pripravljajo udar, a zanikal, da so jih že vnaprej uvrstili na seznam za aretacije.
V Istanbul so napotili dodatnih 1800 pripadnikov posebnih enot policije, ki so v oklepnih vozilih nameščeni na strateških točkah v mestu. Foto: Huseyin Aldemir/Reuters Pictures
V Ankari zamisli o ponovni uvedbi smrtne kazni
V Ankari sicer razmišljajo, da bi po spodletelem udaru za pučiste znova uvedli smrtno kazen, ki je od leta 2004 prepovedana. Predsednik Erdoğan je včeraj množici privržencev, ki jih je pred tem pozval na ulice, dejal, da bo parlament moral razmisliti o njihovi zahtevi po smrtni kazni za zarotnike. »Te zahteve ne moremo ignorirati,« je dejal. »V demokracijah se tisto, kar ljudstvo zahteva, mora zgoditi,« je dodal. Tako je še enkrat poudaril, da v kolikor bo parlament zakon o ponovni uvedbi smrtne kazni potrdil turški parlament, ga bo tudi on podpisal.
»Seveda bo za sprejetje ustavnih ukrepov potrebna razprava v parlamentu. Voditelji se bodo morali sestati in razpravljati o tem,« je izpostavil. »Če bodo razpravljali o tem, bom kot predsednik sprejel vsako odločitev parlamenta,« je še dejal turški predsednik.
Turška prokurska opozicijska stranka HDP, tretja največja stranka v parlamentu, napoveduje, da morebitnega predloga vlade o ponovni uvedbi smrtne kazni ne bo podprla; glavna opozicijska stranka CHP pa meni, da mora biti odziv na poskus državnega udara usklajen z vladavino prava, zarotnikom pa da bi morali soditi.
Turški premier Binali Yildirim je danes sicer zagotovil, da bo Turčija po poskusu državnega udara delovala v okviru zakona, ko gre za morebitno vnovično uvedbo smrtne kazni, pa ne bo ukrepala v naglici.
Turške oblasti so pridržale več tisoč ljudi. Foto: Baz Ratner/Reuters Pictures
V EU vse bolj zaskrbljeni
Zaradi odziva turških oblasti na spodleteli poskus državnega udara pa so vse bolj zaskrbljeni v Evropski uniji. Zunanji ministri Unije so pred začetkom zasedanja v Bruslju pozvali k zadržanosti in spoštovanju pravne države. Izrazili so zaskrbljenost nad morebitnimi povračilnimi ukrepi proti tistim, ki so udar načrtovali, in posvarili proti morebitni uvedbi smrtne kazni, o čemer razmišljajo turške oblasti, piše STA.
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov turško vlado posvarila pred sprejemanjem ukrepov, ki bi škodili ustavnemu redu. Vladavino pravo je treba spoštovati, je poudarila in dodala, da izgovorov, ki bi Turčijo odvedli od tega, ni.
Tudi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je opozoril, da kaznovanje tistih, ki so načrtovali udar, ne sme vključevati ukrepov, ki bi lahko vodili k avtoritarni državi. »Zelo pomembno je, da obe strani pokažeta zadržanost in zmernost,« pa je po navedbah STA opozoril novi britanski zunanji minister Boris Johnson.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz je dejal, da bi bila ponovna uvedba smrtne kazni v Turčiji − ukinitev le-te je pogoj za sprejetje Turčije v EU − nesprejemljiva. Ostri so bili tudi v Nemčiji − Berlin je Ankaro opozoril, da bi morebitna ponovna uvedba smrtne kazni v Turčiji pomenila konec pristopnih pogajanj te države z EU. »Kategorično zavračamo smrtno kazen. Država, ki ima smrtno kazen, ne more biti članica EU,« je po navedbah STA dejal tiskovni predstavnik kanclerke Angele Merkel Steffen Seibert.
MZZ še naprej odsvetuje potovanja v nekatere dele Turčije
Po nemirih in spopadih v večjih mestih v Turčiji so razmere še vedno negotove in v določenih predelih nevarne, vendar se stanje umirja in potovalni pogoji normalizirajo, ocenjujejo na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ).
MZZ sporoča, da vseskozi intenzivno spremljajo razvoj dogodkov. Na podlagi zbranih podatkov in ocen še vedno odsvetujejo potovanja v Turčijo, vendar ocenjuje, da so se razmere normalizirale do te mere, da ne odsvetujejo več potovanj preko istanbulskega letališča Atatürk in potovanj na širše območje Antalije. Kljub temu svetujejo previdnost in izogibanje večjim zborovanjem na javnih površinah, pridobivanje ažurnih in celovitih informacij ter dosledno upoštevanje odločitev in usmeritev turških varnostnih organov, ki imajo po sobotnih dogodkih še vedno velika in stroga pooblastila.
MZZ še vedno svetuje, da se slovenski državljani izogibajo vsem potovanjem v obmejno območje s Sirijo. Zaradi velike nevarnosti terorističnih napadov odsvetujemo tudi vsa potovanja, ki niso nujna, v jugovzhodne province, kjer vladne sile izvajajo poostrene varnostne ukrepe.
