Tiskane izdaje
Bruselj – Sprte članice Evropske unije bodo na današnjem izrednem zasedanju njihovih notranjih ministrov poskušale narediti premik v reševanju begunske krize, ki se še vedno razrašča.
Razmere so dramatične: po balkanski poti si prizadeva priti v srednjo Evropo rekordno število ljudi, Madžarska napoveduje zaprtje meje, še Nemčija je po množičnem sprejemu beguncev prišla na rob svojih zmogljivosti. Notranji ministri naj bi uradno sicer zgolj pregledali položaj na področju priseljevanja, toda glavna tema razprave bodo predlogi evropske komisije o delitvi bremen pri sprejemanju beguncev med članicami. Na mizi sta dva predloga Bruslja. Maja so predlagali prerazporeditev 40.000 beguncev, prejšnji teden so število povišali še za 120.000.
Na različnih bregovih
Negotovo je, ali se bo na zasedanju lahko veliko premaknilo. Vodilni članici, Nemčija in Francija, zagovarjata sistem obveznih kvot, po kateri bi begunce, ki so se zatekli v Grčijo, Italijo in na Madžarsko prerazporedili po Evropi. Kvote da morajo biti obvezne, saj sicer sistem ne bo deloval. Vzhodne članice jih zavračajo. »Če ne bo dogovora o pravični delitvi beguncev s kvotami, bo znotraj EU prišlo do zapiranja. To bi bil hud udarec evropskemu projektu,« je za berlinski Tagesspiegel povedal nemški notranji minister Thomas de Maizière.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je že napovedal, da bo v prihodnjih tednih sklical izredni vrh EU o beguncih, če notranji ministri ne bodo pokazali dovolj enotnosti in solidarnosti. Sestavni del sistema kvot bi bila vzpostavitev registracijskih centrov za begunce v državah na zunanjih mejah EU, v katere pridejo. Od tam bi vse, ki izpolnjujejo pogoje za mednarodno zaščito, nato s hitrimi postopki prerazporedili po članicah. Druge bi vrnili domov. Sami begunci ne bi imeli pravico do izbire, v katero članico bodo odšli.
Pravice le v eni članici
Pri razporeditvi beguncev se bo upoštevalo njihovo znanje jezika, kvalifikacije, družinske vezi. Ker si skoraj vsi begunci želijo v manjšo skupino članic, predvsem v Nemčijo ali na Švedsko, bo najbrž prihajalo do zapletov. Azilant bo sicer imel pravice zgolj v članici, v katero je bil razporejen. V drugo članico se ne bi smel preseliti. Velike razlike v pravicah azilantov so še en razlog za odločanje beguncev, da gredo proti severu. Evropska komisija sicer svetuje članicam, naj beguncem raje dajo materialno pomoč (bivanje, hrana, oblačila).
Manjše članice, ki nimajo veliko izkušenj in zmogljivosti za begunce, lahko pričakujejo prožnost pri izpolnjevanju kvote. Tako bi kvoto lahko izpolnjevale počasneje. Bogate članice pa v zadnjih dneh že resno žugajo vzhodnim državam, ki nasprotujejo kvotam, s protiukrepi kot kaznijo za pomanjkanje solidarnosti. Pri glasovanju bi sicer lahko bile preglasovane (kar ni politično zaželeno), avstrijski kancler Werner Faymann pa jim je v Spieglu zagrozil s krčenjem denarja iz evropskih strukturnih skladov, iz katerih so po vstopu EU imele veliko koristi.
V Slovenijo 1126 beguncev
Slovenija bi po seštevku obeh predlogov komisije dobila 1126 beguncev. V prvem svežnju delitve 40.000 beguncev je bilo sicer predvidenih 495 beguncev, Slovenija pa je prostovoljno privolila v sprejetje 230 oseb. Drugi Junckerjev predlog predvideva prihod še 631 beguncev. Slovenija sicer nasprotuje obveznim kvotam. Številke glede delitve beguncev se bodo v prihodnjih tednih še spreminjale. Ker se je Irska kljub izjemi (ne sodeluje v EU na področju notranjih zadev) odločila za sprejem 4000 beguncev, se bo delež drugih držav še nekoliko znižal. Danska in Britanija, ki imata tudi izjemo, v delitvi beguncev po ključu EU ne bosta sodelovali.
