V Zagrebu našli 400 kilogramov neevidentiranega urana

Snovi niso ustrezno skladiščili: sodi so puščali, izvor urana ni znan, uhajal tudi radon.

Objavljeno
04. september 2015 13.36
S. P., Delo.si
S. P., Delo.si

Zagreb − Skoraj 400 kilogramov do nedavna v uradne evidence nezavedenega jedrskega materiala leži v hrvaškem glavnem mestu Zagrebu, danes poroča Večernji list. Prerjaveli in radioaktivne snovi puščajoči sodi so doslej brez ustreznih varnostnih ukrepov pred sevanjem in krajo ležali v skladišču jedrskih odpadkov Inštituta Ruđer Bošković (IRB).

Za obstoj radioaktivnih snovi, med njimi tudi urana, se je izvedelo šele pred nekaj tedni, ko je objekt začelo sanirati podjetje Ekoteh. Novica o najdbi je menda pošteno šokirala hrvaške varnostne in strokovne službe, saj material ni evidentiran, prav tako ni podatka, od kod izvira in za kaj so ga uporabljali.

Hrvati preiskujejo, od kod uran

O uranu se menda ni sanjalo niti zaposlenim v zagrebškem IRB, ki je največji hrvaški inštitut s področja naravoslovja in tehnologije. Inštitut je multidisciplinarne narave in zaposluje več kot 500 znanstvenikov in študentov s področja eksperimentalne in teorijske fizike, kemije snovi, organske in fizikalne kemije, biokemije, molekularne biologije, medicine, preiskovanja morja, okolja, računalništva in elektronike.

Hrvaški državni zavod za radiološko in jedrsko varnost je o najdbi obvestil vlado, preiskavo o njenem poreklu pa so začele hrvaške varnostnoobveščevalne službe.

(Pre)visoke ravni sevanja v skladišču

Razmere v IRB so po navedbah Večernjega lista izjemno slabe. Pred sanacijo so imeli delavci Ekoteha zgolj delno evidenco uskladiščenih snovi, urana pa na seznamu sploh ni bilo. Približno 900 kosov radioaktivnega materiala je bilo »slabo zaščitenih« − nekateri kontejnerji so puščali in nekatere cevi so bile počene.

Raven sevanja v skladišču je presegala dopustno, kontaminacija pa se je širila v okolico. Na srečo ni dosegla bližnjih stanovanjskih hiš. Skozi ventilacijo je v zrak uhajal tudi radon.

Čeprav so razmere sanirali in vse snovi ustrezno prepakirali, je lastnik Ekoteha Mladen Novaković opozoril, da je skupna količina radioaktivnega materiala v naši elektrarni Krško večja, vendar so na materialu v Zagrebu odčitali neprimerno večjo radiološko aktivnost.

»Razmeram se nismo posvečali 50 let «

Direktor državnega zavoda za radiološko in nuklearno varnost na Hrvaškem Saša Medaković je potrdil, da so našli jedrske odpadke, vendar je zagotovil, da ni razloga za vznemirjenje, saj so skladišče sanirali, snovi pa so pod nadzorom.

Navaja, da so se pred dvema letoma odločili za sistematično reševanje težav, ki se jim niso posvečali 50 let. Izidi inšpekcijskega nadzora so bili porazni, zato so se odločili za sanacijo. Lotili so se je konec julija, takrat pa so se potrdili tudi sumi, da je skladišče v zelo slabem stanju in da so v njem neevidentirane jedrske snovi. Medaković o podrobnostih analize še ne more govoriti, ker končni rezultati še niso znani.

Najdeni material je pod ustreznim nadzorom in pripravljen na prevoz v center za zbiranje jedrskih odpadkov, ko bo ta na voljo, je še poudaril direktor.

Iz instituta so tudi za Delo potrdili, da ni razloga za vznemiranje, pisanje Večernjega lista pa razumejo kot insinuacijo, ki bi lahko po nepotrebnem povzročila vznemirjenje med prebivalci.

Začasno skladišče radioaktivnih odpadkov na institutu najstrožje nadzorujejo in tako zanje ne predstavlja nevarnosti. Zavračajo tudi navedbe, da bi bila okolica kontaminirana »V skladu s predpisanimi zakonskimi uredbami na institutu redno preverjamo ioniziranost zraka.« In, nenazadnje, uran 238 je naraven element, če je ustrezno varovan, ne pomeni nevarnosti za ljudi in okolico. Podrobnejše pojasnilo preberite na tej povezavi.

Poročilo hrvaškega zavoda za javno zdravstvo

 

Uran na Slovenijo nima vpliva

Na institutu Jožef Stefan so zapisali, da gre v primeru najdbe urana v Zagrebu večinoma za t. i. »rumeno pogačo«, katere hramba praviloma ni nevarna - nivoji sevanja okrog takšnih sodov so po navadi zelo nizki. Takšna pogača je lahko nevarna v primeru razlitja ali puščanja sodov oz. v neposrednem stiku s človekom, takrat je snov radiotoksična. Bistveno je, da so tovrstne snovi shranjene na primeren način in na varni lokaciji.

V primeru, da vseeno pride do razlitja ali kontaminacije, je treba paziti, da ta kontaminacija ne pride v stik s človekom, prav tako pa je potrebno izvesti temeljito dekontaminacijo oz. čiščenje. Najdba urana v Zagrebu najverjetneje nima nikakršnega vpliva na okoliško prebivalstvo, v vsakem primeru pa je za Slovenijo povsem nepomembna.