Tiskane izdaje
Zagreb – Premestitev Titove dediščine s Pantovčaka, skupaj z doprsnim kipom Josipa Broza Tita, v Kumrovec na Hrvaškem še ni pozabljena. Zdaj je odprta še ena fronta bitke zoper Tita, in sicer v Šibeniku, kjer naj bi se odpovedali imenu osrednjega mestnega trga, ki zdaj nosi ime po Titu.
Pobuda za brisanje imena osrednjega trga v Šibeniku, ki nosi ime po Josipu Brozu Titu, je prišla iz vrst združenja oziroma stranke Hrast, z desnega krila hrvaškega političnega parketa, pobudo pa je z obema rokama in z vsemi mogočimi glasovi za podprl tudi lokalni HDZ, ta je tudi sicer na čelu koalicije, ki vodi Šibenik. »Gre za spoštovanje evropskih resolucij, na podlagi katerih moramo obsojati totalitarnost komunističnih sistemov,« je predlog pojasnil Hrvoje Zekanović, prvi mož šibenskega Hrasta.
»Pobuda je sramota. Hrvaška je v 21. stoletju, je tudi članica EU, z obračuni z zgodovinskimi osebnostmi, tudi z načeli antifašizma, pa se vrača v preteklost,« je v bran Titu stopil prvi mož šibenskega SDP in saborski poslanec Franko Vidović. O spremembi imena bodo občinski svetniki v Šibeniku odločali kmalu, v 25-članskem svetu pa ima desna hadezejevska koalicija tri glasove več od levosredinske opozicije.
Da pa le ne bi ostalo vse »le« v Šibeniku, je stranka Hrast na hrvaško levosredinsko vlado Zorana Milanovića naslovila pismo, v katerem zahteva, naj »vlada čim prej stori vse, da umakne ime Josipa Broza Tita z vseh ulic in trgov na Hrvaškem«. Po dostopnih podatkih je na Hrvaškem po Titu imenovanih približno 20 sprehajališč, ulic in trgov. Na drugi strani jih je po prvem hrvaškem predsedniku Franju Tuđmanu poimenovanih kar 150. Mimogrede: v Benkovcu so pred kratkim odkrili bronasti, 2,5-metrski spomenik Tuđmanu ob 25. obletnici ustanovitve podružnice HDZ v tem mestu, spomenik Tuđmanu pa bodo kmalu, najbrž do jeseni, postavili še v Kninu.
Borci nočejo pokroviteljice Kolinde Grabar-Kitarović
V naši južni sosedi še zdaleč ni pozabljen nedavni dogodek, ko je urad hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović z ustanovo Muzeji Hrvatskog Zagorja opravili primopredajo več kot 100 umetniških del in drugih predmetov iz časov nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita; tudi njegov doprsni kip, ki ga je na Pantovčaku postavil prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Premestitev Titove dediščine s Pantovčaka je del politike največje hrvaške opozicijske stranke HDZ, ki je napovedala, da bodo Tita, ki ga doživljajo kot zločinca in diktatorja, pregnali iz javnega življenja Hrvaške. Vendar to je le del dogajanja.
Zveza antifašističnih borcev Hrvaške se je nemudoma odzvala, odločitev o preselitvi doprsnega kipa Josipa Broza Tita ter drugih umetniških del in predmetov iz časov nekdanjega jugoslovanskega predsednika pa označila za nesprejemljivo. Sporočili so, da se zato odrekajo pokroviteljstvu hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović nad osrednjo proslavo ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom. Hrvaška predsednica je nato dejala, da obžaluje odločitev borcev, dodala pa je, da bo še naprej v svojem delovanju zastopala antifašizem, vendar nikakor ne bo izenačevala antifašističnega gibanja na Hrvaškem z Josipom Brozom Titom, ki je zanjo le diktator. V nekaterih hrvaških medijih (tednik Nacional) so ocenili, da gre pri potezi Grabar-Kitarovićeve za nestrpnost do antifašizma, kar se najbrž utegne pokazati za ne preveč politično ugodno potezo.
»Norveški boljševik«
Je pa te dni znova završalo. Vzrok je bilo pismo Henrika Ofstada, norveškega veleposlanika na Hrvaškem, ki je hrvaški javnosti sporočil, da »se njegova država s hvaležnostjo spominja hrvaških antifašistov in njihove bitke proti nacizmu in ustaškemu režimu Anteja Pavelića«. S portalov se je na norveškega veleposlanika usul plaz obtožb, od tega, da je »norveški boljševik«, do tega, »naj se vrne tja, od koder je prišel«. Kot le kamenček v mozaiku sedanjega trenutka, ki najbrž nima nobene povezave z antifašizmom in akcijo preganjanja Josipa Broza Tita iz javnega življenja Hrvaške, pa je najnovejše to, da je na Hrvaškem propadel razpis za koncesijo Titove ladje Galeb. Hrvaška je na javnem razpisu želela podeliti 30-letno koncesijo za ladjo, ki je zaslovela, ker jo je uporabljal Josip Broz Tito, na javni razpis pa se ni prijavil nihče.
