Tiskane izdaje
Zagreb – »Imeli smo vse, zdaj nimamo nič,« skoraj v en glas pravijo Srbi, ki so še pred dvema desetletjema živeli na Hrvaškem, od koder pa so bili zaradi vojaških zablod pregnani ali so se sami izselili; večinoma v Srbijo. Edino, kar jim je ostalo, je osebna izkaznica, a zdaj utegnejo ostati tudi brez te.
Hrvaška je že pred časom sprejela zakon o prebivališču, ki hrvaškim državljanom, tudi pregnancem, ki živijo v tujini, vendar imajo hrvaško osebno izkaznico, nalaga, da prijavijo začasni odhod iz domovine. Pregnani Srbi zdaj že nekaj časa po cele dneve stojijo pred hrvaškim konzulatom v Beogradu in čakajo, da pridejo na vrsto. Kot piše zagrebški Večernji list, so ogorčeni, saj hrvaški konzulat obratuje le od 9. do 12. ure. Nekateri dodajajo, da osebje konzulata z njimi ne ravna »ravno lepo«, ampak nemalokrat prav rasistično, in celo, da se dogaja – nova Nevihta. Pregnani Srbi iz Hrvaške se zdaj bojijo, da bodo ostali brez pravice do hrvaške osebne izkaznice, kar bi pomenilo, da bi ostali tudi brez pravic do obnove nepremičnin, ki jih še imajo tam, od koder so bili pregnani. »Saj bi se vrnili, a se nimamo kam. Naše hiše so bile uničene v akciji Nevihta. Če jih hočemo obnoviti, potrebujemo hrvaške osebne izkaznice,« zatrjujejo Srbi, ki so prepričani, da si Hrvaška prav to tudi želi.
Odnosi čedalje bolj napeti
To je še en kamenček v mozaiku nerazčiščenih in bržkone čedalje bolj napetih odnosov med Hrvaško in Srbijo, v katerem prav akcija Nevihta oziroma kraljica hrvaških vojaških zmag, kot ji na Hrvaškem pravijo, igra eno najpomembnejših vlog. V njej si je Hrvaška na 630 kilometrov dolgi fronti s samooklicano Republiko Srbsko krajino leta 1995 povrnila ozemlje, ki so ga od začetka vojne leta 1991 zasedali srbski uporniki. Na drugi strani so Srbi še zdaj prepričani, da so med akcijo Nevihta hrvaške sile pobile več sto srbskih civilistov in požgale na tisoče srbskih domov, približno 150.000 Srbov pa je tedaj zapustilo državo.
