Beograd na vodi in Zagreb na Savi

Zagreb – V Beogradu je vse pripravljeno za začetek gradnje Beograda na vodi – megalomanskega urbanističnega­ projekta, vrednega 3,5 milijarde­ evrov. V Zagrebu so odločeni, da bodo zagnali­ projekt z delovnim naslovom ­Zagreb na Savi.

Srbski mediji poročajo, da je vse nared za megalomanski urbanistični projekt Beograd na vodi. To je projekt, s katerim bodo stari del Beograda spustili do brega Save, na katerem zdaj vlada kaotična simbioza železniške in avtobusne postaje, na črno zgrajenih stanovanjskih hiš in zarjavelih ladijskih ogrodij. Tako nameravajo popolnoma spremeniti urbano kulturo srbske prestolnice. Projekt, ki se bo razprostiral na 177 hektarjih, je vreden 3,5 milijarde evrov, večino denarja pa bodo po napovedih odgovornih zagotovili Združeni arabski emirati.­ Svojevrsten zaščitni znak te, kot menijo nekateri, Pandorine skrinjice, iz katere švigajo neukrotljivi demoni tipične beograjske mešanice visoke kulture in primitivizma, bo 210-metrski Beograjski stolp, ki bo najvišje poslopje v ­srbski prestolnici.

V Beogradu stolp, v Zagrebu hidroelektrarne

Tudi na Hrvaškem se že nekaj časa govori o projektu z delovnim naslovom Zagreb na Savi. Pred tremi leti je o njem spregovoril podpredsednik levosredinske kukuriku vlade Radimir Čačić. Dejal je, da ima Hrvaška pripravljen projekt, vreden poldrugo milijardo evrov, ki bo dokončan do leta 2020. Takrat je bilo mogoče slišati, da naj bi ob Savi zgradili poslovna in stanovanjska naselja in da bi se v ta predel preselile vse vladne službe … Zdaj se je vse obrnilo v drugo smer, projekt pa je dobil novo vsebino.

Zagreb na Savi je namreč zamišljen kot projekt, katerega rdeča nit bo varstvo pred poplavami na širšem območju Zagreba, gradnja 7 hidroelektrarn, ki bi na leto proizvedle 636 gigavatov električne energije, kar bi zadostovalo za četrtino letne porabe električne energije milijonskega glavnega mesta, ostalo pa bi še nekaj sto hektarjev rekreacijskih površin. Za uresničitev projekta bi potrebovali od 10 do 12 let, kdaj bodo »zasadili v zemljo prvo lopato«, pa še ne ve nihče. Prav tako ne, kaj bi v okviru rekreativne vsebine projekt ponujal prebivalcem; to naj bi izvedeli na javnih razpravah in na podlagi zamisli arhitektov. Znano pa je, kje bi gradili hidroelektrarne: v Podsusedu, Sisku, Ivanji Reki, Petruševcu, na Jarunu in Prečkem, del tega je tudi mala hidroelektrarna Šanci. Seveda je predvideno, da bi po Savi plule tudi manjše ladje; tovorne in take, namenjene turizmu. Politika je »zagreta« za projekt, minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak je pred časom dejal, da je to ambiciozen projekt, direktor družbe Program Sava, ki je bila ustanovljena prav z namenom usklajevanja projekta Zagreb na Savi, Dubravko Ponoš pa je za Večernji list izjavil, da se za projekt zanimajo tuji investitorji.

Zakaj zapravljati v Termah Čatež

Treba je spomniti tudi na izjavo prvega človeka Zagreba Milana Bandića, trenutno z omejenimi pristojnostmi in prepovedjo stikov s približno 180 sodelavci in nekaterimi drugimi prebivalci Zagreba zaradi obtožb o domnevnih nepravilnostih, povezanih z javnim, proračunskim denarjem. Bandić je pred časom dejal, kako ni prav, da številni Zagrebčani zapravljajo denar za rekreacijo, plavanje in podobno v sosednji Sloveniji, v Termah Čatež, zaradi česar bo naredil vse, da tudi Zagreb dobi svoje »terme Čatež«, ki bodo namenjene Zagrebčanom in drugim ­obiskovalcem.

Ali bo Bandićeva zamisel našla prostor v načrtih Zagreba na Savi, za zdaj ne ve nihče, še najmanj Bandić, vse bolj pa se zdi, da bo kljub lepim željam splavala po vodi. Tako imenovana urbana regeneracija obal reke Save – kamor naj bi Bandić umestil »zagrebške terme Čatež« – je namreč šele na 6. mestu od skupno 13 segmentov, ki sestavljajo celoten projekt.