Tiskane izdaje
Zagreb – To, da nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in premier Zoran Milanović nista v dobrih (političnih) odnosih, pravzaprav ni nobena novost. Prav tako ne, da vsaj doslej še niti ena stran ni naredila koraka bliže pomiritvi. Bo odločitev o tem, kje bo vojaška parada ob 20. obletnici operacije Nevihta, njuna prva skupna odločitev, se sprašujejo na Hrvaškem.
Poldrugi mesec po slovesni prisegi hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović se odnosi med njo in predsednikov levosredinske kukuriku vlade, na čelu z Zoranom Milanovićem, niso niti najmanj otoplili. Ko sta se srečala na sestanku sveta za nacionalno varnost, je Milanović fotoreporterjem izrecno prepovedal kakršnokoli skupno fotografiranje s predsednico Grabar-Kitarovićevo oz. je od protokolov zahteval, da fotoreporterjem prepove vstop v sobo, kjer je bil sestanek političnega, vojaškega in varnostno-obveščevalnega vrha Hrvaške. Izjema se je zgodila le včeraj, ko sta se predsednica in premier srečala v saboru, na proslavi ob 6. obletnici hrvaškega vstopa v NATO, se rokovala, dovolila skupno fotografiranje, in nato spet odšla vsak na svojo stran.
Tako predsednica kot premier zdaj sicer pospešeno obiskujeta državo; Grabar-Kitarovićeva je bila te dni v Gorskem Kotarju, kjer je tamkajšnje prebivalce prepričevala, da »vsi skupaj delimo vrednosti sobivanja in antifašizma«, Milanović pa je isti dan obiskal Čakovec in ob začetku del na ureditvi kanalizacije sporočil prebivalcem (in hrvaški javnosti), »da se tako vidi, kdo kaj dela in kdo zgolj govori.«
Dvajset let od vojaške parade na Jarunu
Bosta pa tako predsednica kot premier kaj kmalu bržkone le morala spet sesti za isto mizo in se dogovoriti, kje bo vojaška parada ob 20. obletnici operacije Oluja (Nevihta). Bo to Zagreb, ki se po nekaterih informacijah zdi najustreznejše prizorišče Banskim dvorom, v prevodu to pomeni vladi, od koder prihajajo signali, da naj bi bila Oluja vsehrvaška vojaška akcija, zaradi česar je Zagreb oz. kakšna od njegovih širokih avenij logična odločitev? Ali pa bo to kraljevsko mesto Knin, simbol operacije Nevihta in hrvaške domovinske vojne nasploh, kjer je predsednik Tuđman ponosno razvil hrvaško zastavo na kninski trdnjavi, kar ima še posebno mesto v spominu vseh Hrvatov, kot sporočajo iz Knina? Da bi bil slovesen prikaz opremljenosti hrvaške vojske prav v Kninu se zavzemata tako tamkajšnja prva dama mesta in članica predsedstva HDZ Josipa Rimac, pa tudi zdajšnji predsedničin svetovalec za veterane Ante Deur. Oba sta na naslov hrvaškega obrambnega ministra Ante Kotromanovića že pred časom tudi naslovila skupno pismo, katerega rdeča nit je sporočilo, da je le Knin mogoče prizorišče osrednje proslave ob okrogli, 20. obletnici operacije, v kateri si je Hrvaška povrnila nadzor nad približno petino ozemlja, ki so ga v procesu razpadanja nekdanje Jugoslavije zasedli hrvaški Srbi s pomočjo JLA, 5. avgusta pa na Hrvaškem, tudi v spomin na te dneve, slavijo tudi državni praznik – dan zmage in državne hvaležnosti. No, nekateri pa so celo prepričani, da bi se paradiranje moralo zgoditi v Splitu, kjer je tudi vojaško pristanišče. Ampak, kot vse kaže, je ta možnost najmanjša.
Pravzaprav pa bi radi na Hrvaškem s parado proslavili še eno obletnico; in sicer 20. obletnico zadnje večje vojaške parade. To so namreč na Hrvaškem organizirali leta 1995 na dan državnosti na Jarunu, v jugozahodnem delu glavnega mesta, ko je hrvaško obrambno ministrstvo z njo želelo ustrahovati srbskega okupatorja. Če je soditi po »politični usmeritvi« hrvaške predsednice, potem skoraj ni nobenega dvoma, da bi se Grabar-Kitarovićeva utegnila prikloniti Kninu, vendar pa je tudi res, da brez njene odobritve, navsezadnje je vrhovna poveljnica hrvaške vojske, kar je ena njenih povsem konkretnih ustavnih pristojnosti, ne bo parade. Zaradi tega, pa tudi zaradi dejstva, da parada skoraj zagotovo bo, je mogoče kaj kmalu, reški Novi list piše, da najkasneje v »tednu ali dveh«, mogoče pričakovati sestanek predsednice in premiera, ki naj bi spregovorila in odločila kako in kaj glede tega vprašanja. Navsezadnje gre za dogodek, ki ga ni mogoče pripraviti od danes na jutri.
Spet obvezna vojaščina?
So pa na hrvaškem te dni prišle na plano ponovljene napovedi, takrat še predsedniške kandidatke, danes hrvaške predsednice in vrhovne poveljnice hrvaške vojske Grabar-Kitarovićeve, da bi na Hrvaškem bilo treba spet uvesti obvezno služenje vojaškega roka, saj »se Hrvaška več ne sme igrati z nacionalno varnostjo.« Hrvaška je obvezno služenje vojaškega roka sicer ukinila pred osmimi leti, od tedaj pa ima v redni sestavi 16 tisoč poklicnih vojakov. Koliko časa bi trajalo služenje vojaškega roka, je še neznanka (med 3 in 6 meseci), prav tako, kdaj bi začela veljati obveznost – zagrebški Večernji list sicer piše, da so na Pantovčaku, sedežu predsednice, sicer prepričani, da v mandatu Milanovićeve vlade sklepa o obveznem služenju vojaščine zagotovo ne bo -, tudi ne. Vse glasnejše pa so zahteve, da bi se o tem vprašanju morali izjasniti državljani, na referendumu.
