Tiskane izdaje
Zagreb − Bilo je v nedeljo sredi maše v hrvaškem svetišču Ludbreg. Škof iz Siska Vlado Košić je s prižnice sporočal, kako naj se verniki pripravijo in odločijo na prihajajočih volitvah, ko se je iz množice zaslišal glas. »Dovolj politike, poslušajmo o Bogu,« je vzkliknila neka ženska. Množica je za hip utihnila, škof tudi, vendar je čez nekaj sekund nadaljeval – o političnem delovanju blaženega kardinala Stepinca.
Nekaj deset tisoč vernikov se je zbralo na maši v Ludbregu, v prvih vrstah pa so sedeli številni politiki, med njimi šef HDZ Andrej Plenković, predsednik samorazpuščenega sabora Željko Reiner, tehnični premier Tihomir Orešković.
Škof Košić je škof, ki se redno loteva poučevanja vernikov; bil je tudi eden tistih, ki je podpisal lansko peticijo, da bi ustaški pozdrav Za dom, spremni [Za dom, pripravljeni] postal uradni pozdrav hrvaške vojske. Zato ni bilo presenečenje, da je tudi tokratno mašo zlorabil za poziv, resda neposreden, naj volivci, verniki dobro razmislijo, koga bodo v nedeljo volili. Dejal je, kako se je le polovica hrvaških evroposlancev udeležila odprtja razstave o blaženem kardinalu Stepincu v Bruslju. »Seveda poslancev iz tako imenovane leve politične opcije tam ni bilo,« je rekel škof in posredno dal še vedeti, da se verniki nikakor ne smejo odločiti za Milanovića ali SDP.
Dvomljiva sekularnost države
V naši južni sosedi že dolgo potekajo razprave o ustavni določbi o sekularnosti države. Verouk v šolah, križi na zidovih državnih institucij, cerkveni blagoslovi ob polaganju temeljnih kamnov naložb, katerih investitor je država, ali ob začetku šolskega leta je le nekaj tem, ki mečejo senco dvoma na ločenost hrvaške države in hrvaške Katoliške cerkve. Vendar vse ostaja pri razpravah. Nič manj dolgotrajne niso zahteve po odločni spremembi nekaj več kot poldrugo desetletje starih vatikanskih dogovorov, sklenjenih med Hrvaško in Vatikanom, katerih osrednja nit je odnos med hrvaško Katoliško cerkvijo in državo. Po prepričanju pobudnikov država daje HKC preveč denarja iz državnega proračuna (menda gre za 30 do 40 milijonov evrov na leto), poleg tega pa je HKC še oproščena plačevanja davkov na miloščino, darove, tudi na zaslužek od opravljenih porok, pogrebov, krstov pa tudi davka na nepremičnine, če vernik nepremičnino podari Cerkvi. Registra o tem ni, prav tako je skrbno varovana skrivnost višina sredstev, ki jih HKC daje vsak mesec za plače župnikom in dostojanstvenikom. Vendar vse ostaja pri zahtevah, sprememb vsebine dogovorov pa najbrž še dolgo ne bo.
Te dni, ko se je Hrvaška znašla tik pred finalom predčasnih parlamentarnih volitev, ki bodo 11. septembra, postajajo razprave o (pre)velikem vpletanju hrvaške Katoliške cerkve v politiko vse bolj aktualne in zaostrene. Cerkev že nekaj časa izgublja svoj vpliv v vrhu državne politike in to jo žalosti, še posebej ker se to dogaja v državi, ki se ima za eno najbolj katoliških v evropski družini. Zato se na vse načine trudi spet vzpostaviti vezi, ki jo bodo postavile nazaj v sam vrh političnega odločanja. »Ne odstopamo od sporočil pred volitvami, saj gre za vzgojo vernikov,« sporočajo z vrha hrvaške Katoliške cerkve. »Prepričan sem, da je glede na raven politične kulture na Hrvaškem še zelo nujno, da škofje povedo, kako in kaj pred volitvami. Treba je vzgajati vernike, jih spodbujati k družbeni angažiranosti; cilj sporočil pa je, da se verniki udeležujejo volitev,« je v enem od pogovorov dejal Ivan Miklenić, glavni urednik Glasa koncila, osrednjega katoliškega glasila na Hrvaškem.
Verniki in politične pridige
»Radi bi, da bi naša sporočila dosegla vernike, čeprav je vprašanje, ali oni to sploh hočejo slišati in poslušati. Poleg tega je navzoč stereotip iz časov komunizma, ki pravi, da za Cerkev ni prostora v javnem in družbenem življenju. Če vidimo dlje in više, je treba ljudi usmeriti, podučiti in jih razsvetliti, je prepričan škof Vlado Košić.
V razprave se je vključil tudi gospiško-senjski škof Zdenko Križić in, kot da bi hotel pomiriti strasti, sporočil, da ima tako ali tako večina državljanov, vernikov, volivcev že izdelano stališče in so se že odločili, komu bodo namenili volilni glas. Vendar za hrvaško Katoliško cerkev še kar ostaja osrednja naloga, da vernike opozarja na napake (zanjo osovražene) leve politične opcije in pohvali tiste, ki so »proti splavu, razumejo zakonsko zvezo in družino kot skupnost moškega in ženske, želijo imeti veliko otrok, vključujejo krščanske vrednote v vzgojo in izobraževanje in ne nasprotujejo zahtevam veteranov«, kot rad v svojih pridigah poudarja nadškof in kardinal Josip Bozanić.
Kot zdaj kažejo javnomnenjske raziskave, slab teden pred volitvami nobena izmed dveh vodilnih strank, SDP in HDZ, ne more računati z zanesljivo zmago in prepričljivo večino v saboru. Ali bo prav hrvaška Katoliška cerkev tista, ki bo prepričala katero od manjših strank (Most?) k sklepanju povolilne koalicije, kar bi omogočilo sestavljanje parlamentarne večine, pa bo znano kaj kmalu po volilni nedelji.
