Tiskane izdaje
Zagreb – Nekaj več kot 330.000 državljanov z blokiranimi bančnimi računi, 220.000 brezposelnih in 77 odstotkov državljanov, ki so prepričani, da so razmere v državi slabe. To so osrednje značilnosti Hrvaške ob njenem »praznovanju« tretjega leta članstva v EU.
Hrvaški gospodarstveniki očitajo državi, da zanje naredi premalo, spremembe zakonodaje pa da so prepočasne. Zato tudi ni veliko tujih investitorjev, država se je znašla na repu različnih lestvic konkurenčnosti gospodarstva. Tako je bilo lani, še slabše je letos. Hrvaška je po šestih letih recesije iz nje izšla, vendar ni izkoristila vse mogoče prednosti začetnega zaleta pristopanja v evropsko družino, menijo v Hrvaški gospodarski zbornici. »Pred vstopom je znašal odstotek hrvaške razvitosti, v odnosu do povprečja v EU, 61 odstotkov, zdaj, tri leta pozneje, je na 58-odstotni ravni,« je ob predstavitvi analize triletnih izkušenj v EU dejal Saša Bukovac, pomočnik direktorja za mednarodne odnose Hrvaške gospodarske zbornice.
Bolgarija in Romunija prehitevata Hrvaško
»V EU sta za zdaj nerazviti le Bolgarija in Romunija, vendar bi nas, glede na njuni stopnji rasti, utegnili že letos, najkasneje pa prihodnje leto prehiteti,« je dodal Bukovac. Nič boljši niso rezultati, povezani s tujimi vlaganji na Hrvaškem. Lani je bilo teh za komaj 127 milijonov evrov, kar je po prepričanju gospodarstvenikov najnižja letna raven gospodarskih vlaganj od leta 1995.
Na EU-lestvici brezposelnosti – zadnji podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da je na borzi približno 220.000 ljudi – je Hrvaška na vrhu, torej med najslabšimi, prav tako je med najvišjimi v EU stopnja brezposelnosti mladih. Izseljevanje in spreminjanje demografske slike države sta zato povsem logična posledica.
Te dni je Inštitut Iva Pilarja predstavil tako imenovani Pilarjev družbeni barometer. Ena osrednjih ugotovitev je, da je kar 77 odstotkov državljanov prepričanih, da so razmere v državi slabe, zaupanje v državne institucije pa pada. Še največ jih verjame v vojsko, šolstvo, zdravstvo in hrvaško Katoliško cerkev. Vse bolj pa se širi nezaupanje v delovanje demokracije.
Pred približno letom dni je vlada tudi uradno vložila zahtevo za vstop v schengenski pravni red in posredno »proslavila« dve leti od vstopa v EU. Vstop v schengenski pravni red, kar je pravzaprav svojevrstna nadgradnja članstva v EU, je za Hrvaško še zdaj ena osrednjih nalog, ki so si jo želeli uresničiti čim prej, vendar postaja vse bolj jasno, da pred letom 2018 od tega skoraj zagotovo ne bo nič. »Hrvaška bo bržkone do izteka leta končala priprave, zato je vstop v schengenski prostor verjeten leta 2018,« je na nedavnem srečanju z naslovom Tri leta pozneje – Schengen kot prihodnji izziv dejal notranji minister (v odhajanju) Vlaho Orepić. Tudi odhajajoči zunanji minister Miro Kovač meni, da vključitev Hrvaške v schengenski prostor ni mogoča pred letom 2018; še posebej zaradi volitev v Nemčiji in Franciji, je dodal. Mimogrede: EU je Hrvaški za prilagoditev meja schengenskemu pravnemu redu namenila 120 milijonov evrov. Nič manj zanemarljivo pa ni, da ima Hrvaška nerešeno vprašanje državnih meja z vsemi sosedami nekdanje skupne države.
Strah pred evrom
Še en cilj, postavljen pred kratkim, ostaja – vsaj za zdaj – pobožna želja. To je uvedba evra. Razprave o tem se vrstijo redno, vedno pa se sklenejo z ugotovitvijo, da evra na Hrvaškem še dolgo ne bo. Po podatkih hrvaške narodne banke je sicer kar dve tretjini sklenjenih varčevanj hrvaških varčevalcev v evrih (ali pa so vezana na evre), dve tretjini bančnih dolgov je v evrih, dve tretjini prenočitev opravijo gostje iz EU, 65 odstotkov zunanjetrgovinskih poslov gospodarstvo opravi s podjetji iz EU, 90 odstotkov neposrednih naložb v hrvaško gospodarstvo pa prihaja iz držav EU, vendar to, vsaj tako menijo v osrednji banki, nima posebne zveze z uvedbo evra.
Državljane je evra pravzaprav strah, saj so mnogi prepričani, da bi bile plače potem še nižje, standard slabši, brezposelnost pa bi se še povečala. Ekonomisti se s tem strinjajo, vendar v isti sapi dodajajo, da so zahteve evropske komisije povsem jasne: najprej fiskalna in mikroekonomska trdnost, šele nato evro. Hrvaško, ki se bori z javnim primanjkljajem, prazno proračunsko blagajno in milijardnimi (v evrih) posojilnimi obveznostmi, pa tudi na tej poti čaka še precej dela. Kako se ga bodo lotili, je odvisno od njih. Navsezadnje so v naši južni sosedi potrebovali kar tri leta, da so se dogovorili, kakšne bodo videti hrvaške evropske avtomobilske registrske oznake.
