Tiskane izdaje
Zagreb – Po številnih ugibanjih, celo napovedih in grožnjah z ustavno tožbo zaradi morebitnega kršenja rokov, je hrvaška vlada le sprejela odločitev. Prvi krog hrvaških predsedniških volitev bo 28. decembra; morebitni drugi krog pa 11. januarja 2015.
Kar nekaj dilem je bilo povezanih z datumom hrvaških predsedniških volitev. Hrvaška zakonodaja namreč določa, da je predsedniške volitve potrebno izvesti najmanj 30 dni preden poteče mandat aktualnemu predsedniku. Petletni mandat Iva Josipovića poteče 18. februarja 2015, zato je bilo čakanje na skrajni rok za določitev uradnega datuma za hrvaško politično javnost pravzaprav kar malce – stresna. Tudi ugibanj ni manjkalo, eno tistih, najglasnejših pa je bilo, da naj bi bil najverjetnejši datum prvega kroga »bitke za Pantovčak«, kjer ima sedež hrvaški predsednik, 11. januar 2015, kar pa je povzročalo pomisleke, saj naj bi bil datum zunaj vsake pameti, z njim pa bi se tudi kršil zakonski rok »najmanj 30 dni pred potekom mandata zdajšnjega predsednika«.
Zdaj so se pojavili novi pomisleki. »Le kdo bo med novoletnimi prazniki hodil še na volišča,« se sprašujejo mnogi, drugi pa zaskrbljeni dodajajo, da bodo ob prazničnih vsebinah po medijih »zdaj morali poslušati in gledati še obraze, obljube in lažne nasmeške kandidatov, ki se bodo potegovali za predsedniški stolček. Sicer pa je za zdaj poleg sedanjega predsednika Iva Josipovića predsedniško kandidaturo na šestih hrvaških predsedniških volitvah potrdila tudi pomočnica generalnega sekretarja zveze Nato in nekdanja hrvaška zunanja ministrica Kolinda Grabar Kitarović, ki je kandidatka HDZ. Položaja na Pantovčakupa si uradno želijo tudi predsednik stranke Hrvaška zora – stranka naroda Milan Kujundžić, saborski poslanec in upokojeni duhovnik Ivan Grubišić, predsednik mestnega sveta Osijeka in nekdanjih predsednik Hrvaške stranke prava (HSP) Ante Đapić ter šibeniški odvetnik Ivan Rude, ki naj bi bil predstavnik proletariata. Seznam pa po nekaterih napovedih še ni dokončen.
V vetru kninske zastave
Hrvaški mediji že nekaj časa opravljajo javnomnenjske raziskave o trenutni podpori kandidatom. Za zdaj najbolje kaže Josipoviću, ki naj bi imel v prvem krogu več kot deset odstotnih točk prednosti pred Grabar Kitarovićevo. Sledi Kujundžić z manj kot desetimi odstotki. Ostalim trem kandidatom se po javnomnenjskih anketah obeta manj kot petodstotna podpora volivcev. Več kot deset odstotkov je sicer še neodločnih ali pa bi volili koga drugega. Vendar je, kot menijo analitiki dogajanja na hrvaškem političnem parketu, še veliko prezgodaj, da bi kar koli napovedovali. Do volitev je pač še 37 dni, po ustaljeni navadi pa se bo v tem času bržkone zgodila še kakšna afera, s katero naj bi »avtorji« pridobili kak glas več za »svojega« kandidata in diskreditirali drugega.
Medtem, ko sta Ivo Josipović in Milan Kujundžić vsaj za zdaj razmeroma mirna, mediji pa ju še niso vpletli v katero od afer, pa je drugačna zgodba s 46-letno Kolindo Grabar Kitarović. Najprej se je nekdanja hrvaška zunanja ministrica in donedavna pomočnica generalnega sekretarja zavezništva (Nato) za javno diplomacijo znašla v precejšnji godlji, ko je zagrebški Jutarnji list odkril, da je še kar zaposlena v Natovem birokratskem aparatu, saj je svoje delovno mesto le zamrznila in ne, kot je sama zatrjevala, »končala svoje poslanstvo in se vrača na Hrvaško«. Zdaj se je znašla v novem neprijetnem položaju. Ob obisku v Kninu, ki velja za svojevrstni kronski dragulj hadezeja, ji je namreč tamkajšnja prva dama mesta Josipa Rimac (HDZ) podarila poseben spominek – državno zastavo, ki je vihrala na kninski trdnjavi, simbolu hrvaške domovinske vojne. »Lahko bi ji podarila prospekte mesta, steklenico vin …, vendar državne zastave s kninske trdnjave, ki je postala znana, po tistem, ko jo je po osvoboditvi mesta v akciji Nevihta /Oluja poljubljal prvi hrvaški poglavar Franjo Tuđman, to pa nikakor ne …« pravijo nekateri. Kar pa je najhuje, je dejstvo, da je Grabar Kitarovićeva podarjeno zastavo podarila naprej.
Izgubljeni v gozdu neetičnosti
Kaj se bo še dogajalo na medijskem področju do dneva volitev, bo pokazalo prihajajočih nekaj več kot mesec dni. Te dni je namreč hrvaško novinarsko društvo pripravilo razpravo o novinarski etiki spremljanja volilnih kampanj. »Dandanes smo izgubljeni v gozdu neetičnosti, sponzorski prispevki, napisani kot novinarski prispevki pa so najhujša oblika novinarske prostitucije,« je v razpravi dejala Gordana Filović z zagrebške fakultete za politične vede. Komercialni televizijski postaji RTL in Nova TV sta že dali vedeti, da bosta prihajajočo predsedniško kampanjo na hrvaškem »pokrivali« po svoje; in sicer na podlagi lastnih volilnih pravil, ki jih bosta sestavili na podlagi javnomnenjskih raziskav in po pravilu, komur bo kazalo bolje, ta bo imel več medijskega prostora. V dilemi pa so tudi na nacionalni hrvaški TV (HRT), saj so, kot je dejala Sanja Miklaušević Pavić, že zdajšnje politične obveznosti predsednika Josipovića tako ali tako predvolilna kampanja.
