Tiskane izdaje
Zagreb − Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je potrdila, da je Hrvaška opozorila EU na hujskaške izjave haaškega obtoženca Vojislava Šešlja, ki so ga v začetku novembra zaradi bolezni pogojno izpustili na prostost. Pričakuje tudi ustrezen odziv evropske komisije. V hrvaškem saboru medtem po poročanju Slovenske tiskovne agencije poteka razprava o deklaraciji o izpustitvi Šešlja.
Ministrica Pusićeva je na današnji seji hrvaške vlade spomnila, da se je Hrvaška odzvala na izpustitev Šešlja že 6. novembra, torej istega dne, ko so ga izpustili. Med drugim so poudarili, da bo končno odločitev glede Šešljeve odgovornosti za vojne zločine na Hrvaškem in v BiH sprejelo haaško sodišče, a da zgodovinska dejstva kažejo, da gre za vojnega zločinca.
Šešelj je po izpustitvi na pogojno prostost razburil hrvaško javnost z izjavami, da bodo nekoč uresničili idejo o »veliki Srbiji« v škodo velikega dela hrvaškega ozemlja. Posebej pa je odmevala njegova »čestitka« srbskim četnikom za zasedbo Vukovarja ravno na dan, ko se je Hrvaška spominjala žrtev vojnih zločinov v tem hrvaškem mestu ob Donavi.
Pusićeva je Šešljeve izjave ocenila kot »divjanje«, ki neposredno škoduje odnosom v regiji. Kot je dodala, bi morale tudi srbske oblasti zavrniti Šešlja in na ta način potrditi zvestobo svoji evropski poti, poroča STA.
Dodala je, da sta se v torek o Šešlju pogovarjali z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini glede morebitnega sodelovanja EU v razpravi o poročilu haaškega sodišča pred Varnostnim svetom ZN 10. decembra.
Vodja hrvaške diplomacije je predlagala, da EU izjemoma sodeluje v tej razpravi in da v New Yorku obsodijo neprimerno Šešljevo vedenje.
Na začetku današnje seje hrvaške vlade je premier Zoran Milanović povedal, da je Hrvaška sprožila pobudo tudi v New Yorku, da bo sodelovala v razpravi 10. decembra.
Medtem so danes v hrvaškem saboru sprejeli o deklaraciji o predčasni izpustitvi Šešlja, ki je bil v haaškem priporu več kot enajst let. Tudi oni so pozvali VS ZN k nujni obravnavi ravnanja haaškega sodišča v primeru Šešlja, da ne bi bilo ogroženo zaupanje v mednarodne inštitucije, ki so bile utemeljene tudi zaradi izvajanja pravice, miru in stabilnosti.
Haaško sodišča so pozvali, naj prekliče svojo odločitev, ki je, kot izpostavljajo, bila sprejeta brez enotnih meril in odstopa od načela vladavine prava. Od Beograda pričakujejo, da se javno ogradi od Šešljevega sovražnega govora.
Med razpravo so spomnili, da je za četrtek na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta napovedana razprava o Šešlju.
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je pred dnevi v pismu predsedniku Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Theodorju Meronu opozoril, da srbski radikalni politik s svojimi izjavami nadaljuje ustrahovanje ljudi. A ameriški sodnik mu je odgovoril, da haaško sodišče sicer ima vlogo v spravi držav, ki so bile v vojni, vendar je sprava predvsem naloga politikov.
Hrvaška stališča glede Šešljeve izpustitve je glavnemu haaškemu tožilcu Sergeu Brammertzu v pismu pojasnil tudi hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić, ki je nekajkrat zagrozil, da bo Hrvaška ovirala približevanje Srbije Evropski uniji, če v Beogradu ne bodo začeli postopkov proti odgovornim za vojne zločine na Hrvaškem, še piše STA.
