Hrvaška res mimo evropske zakonodaje pri iskanju nafte?

Slovenija želi biti vključena v presojo vplivov pri črpanju nafte in plina na Jadranu.

Objavljeno
25. februar 2015 19.58
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – Nedavna izjava hrvaškega ministra za gospodarstvo Ivana Vrdoljaka, da »država že zdaj lahko začne pogajanja o podpisu pogodb z izbranimi koncesionarji za raziskave ter izkoriščanje nafte in plina na desetih točkah v Jadranu«, je naletela na visoko oviro. Zanjo je poskrbela Slovenija, ki je Hrvaško zaprosila za vključitev v postopek čezmejne presoje vplivov v programu izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu.

Pred dnevi je Hrvaška potrdila, da so družbe Marathon Oil, OMV, Eni, Medoilgas in Ina dobile dovoljenja za raziskave ter izkoriščanje nafte in plina na desetih lokacijah v hrvaškem delu Jadranskega morja. Takrat je hrvaški minister za gospodarstvo Ivan Vrdoljak tudi dodal, da je skrajni rok za podpis pogodb začetek aprila 2015. Raziskave bodo trajale pet let, potem pa bo lahko sledilo črpanje plina in nafte. Optimističnih napovedi o projektu, vrednem dobrih 520 milijonov evrov, ni manjkalo, ugovori Slovenije in Črne gore, ki sta Hrvaški že na začetku lanskega leta očitali, da je v razpisni dokumentaciji objavilo »enostransko prejudiciranje rešitve meja na morju«, so bili pozabljeni.

Čezmejne okoljske posledice

V torek je hrvaško javnost presenetila novica, da je slovensko ministrstvo za okolje in prostor zaprosilo Hrvaško, da Sloveniji posreduje notifikacijo o programu raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu. Slovenija namreč meni, da bi izvajanje tega programa lahko imelo pomembne čezmejne okoljske posledice na njenem ozemlju, zato bi jo morala soseda o tem uradno obvestiti.

»Izkoriščanje ogljikovodikov sodi med projekte, za katere se v fazi načrtovanja opravi strateška presoja vplivov na okolje, tako na podlagi Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje kot Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje,« so zapisali v sporočilu slovenskega ministrstva za okolje, ki je tudi dodalo, da uradne notifikacije o tem s hrvaškega ministrstva za okolje ni prejelo. Meja med državama na morju še ni mednarodno določena, kar je do dokončne odločitve arbitražnega sodišča treba ustrezno upoštevati tudi v programu raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov na Jadranu. S hrvaškega ministrstva za gospodarstvo so za Delo sporočili, da so seznanjeni z opisanim slovenskim zaprosilom Hrvaški, in zagotovili, da bo »Slovenija vključena v vse potrebne konzultacije«.