Hrvaška v pat položaju tudi po volitvah

Obstaja verjetnost, da bodo hrvaški volivci morali kaj kmalu še enkrat na volitve, pravi Žarko Puhovski.

Objavljeno
01. september 2016 19.11
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

»Tudi po septembrskih predčasnih parlamentarnih volitvah obstaja verjetnost, da bodo hrvaški volivci morali kaj kmalu še enkrat na volitve,« za Delo pravi hrvaški politolog, filozof in politični analitik Žarko Puhovski.

Kako ocenjujete dozdajšnji potek predvolilne kampanje?

V primerjavi s prejšnjo je precej bolj negativna in malce drugačna. Še posebej, ker sta si osrednja akterja zadala, da iz nje odstranita svetovnonazorske razprave, ki so se doslej venomer končale z igricami med ustaši in partizani, pa tudi, ker sta izključila manjše stranke, ki so se doslej kot paraziti hranile na uspehih obeh velikih strank.

Se strinjate s trditvijo, da je mimo obdobje stabilnih vlad in enostavnega oblikovanja parlamentarne večine? Ali to pomeni večjo možnost za nestabilne politične razmere?

Pred Hrvaško sta dve najbolj verjetni možnosti. Ena je nestabilna, najbrž pa tudi kratkotrajna vlada, druga pa velika koalicija. Res pa je, da tudi po teh volitvah obstaja precejšnja verjetnost, upal bi si predvideti 40-odstotno, novih predčasnih volitev. Morda maja prihodnje leto, ko so na hrvaškem predvidene lokalne volitve. Če bi se politične razmere razvijale v to smer, bi velika koalicija postala sprejemljiva za osrednje politične igralce. Vendar pa bi bila cena za kaj takega tudi zelo visoka. To bi privedlo do opustošenja že tako ali tako slabega hrvaškega parlamentarizma, saj bi bile vsaj tri četrtine poslancev sabora ob boku oblasti, vemo pa, da poslanci, ki podpirajo oblast, največkrat sabotirajo delo parlamenta.

Nedavna afera s posnetki s sestanka med SDP in veterani je dobro zamajala kampanjo. Še ocenjujete, da je eden od elementov te afere tudi načrt Zorana Milanovića, da kandidira za predsednika?

Nisem povsem prepričan, da je Milanović res vedel, da sestanek snemajo, kot je pozneje trdil. Vendar se je te možnosti zavedal in ocenil, da mu bo prineslo več koristi, če se bo priliznil tistim iz »naravnega volilnega rezervoarja« HDZ, kamor veterani spadajo, kot pa morebitni škandal, ki je pozneje tudi res izbruhnil. Posrečilo se mu je, da je postal tema v kampanji, se pokazal kot nacionalni voditelj, najbrž pa je tudi vzvalovil nasprotno, desno stran. Vendar mu to ne bo pomagalo do glasov, zdi se mi, da bo prej kakšnega izgubil. Še posebej zaradi posmehljivosti do ustaškega pozdrava Za dom spremni, ki je precejšnji hrvaški problem. No, bi mu pa utegnilo pomagati, da se »ponudi« kot resen kandidat na prihodnjih predsedniških volitvah (2019). Navsezadnje je sam Milanović dejal, da se tokrat zadnjič poteguje za premierski položaj. No, če bodo morda kaj kmalu nove predčasne volitve, se jih bo Milanović udeležil, saj jih bo predstavil kot celoto z zdajšnjimi …«

Kako ocenjujete stranko Most neodvisnih list? Jim volivci še verjamejo, da so pravo sredstvo za kaznovanje starih političnih elit?

Z velikim uspehom na prejšnjih volitvah je Most postal pravzaprav antielitna elita. Nesmiselnost te besede le nakazuje na težave te stranke. Poleg tega so se pokazali kot skupina, ki izsiljuje, pa tudi kot ekipa, ki se podreja navodilom Rimskokatoliške cerkve. Tudi zaradi tega, in tudi zaradi dejstva, da več ni militantnega politikanstva Tomislava Karamarka, ki je iz vrst HDZ odgnalo del volivcev, bo uspeh Mosta tokrat slabši kot na zadnjih volitvah. Če bi jim vseeno uspelo zbrati dovolj mandatov (gre za dvoštevilčno število), bi morda res lahko sodelovali na oblasti, ki bi jo oblikovali s HDZ, saj je z SDP ne smejo. Se pa najbrž utegne zgoditi, da bo koalicija z SDP na čelu dobila več glasov kot HDZ, vendar bo to še vedno s premalo mandati za oblikovanje kolikor toliko trdne oblasti.