Hrvaške avtoceste: iskanje pravih rešitev v času gospodarske negotovosti

Zagreb – Hrvaška vlada je odločena: avtoceste gredo v koncesijo oziroma monetizacijo.­ Nasprotniki in neodvisni prometni sindikati pa pravijo: »Naredili bomo vse, da se to ne bo zgodilo. Če bo treba, bomo zbrali tudi podpise za referendum.«

Podjetji Hrvaške avtoceste (Hac) in Avtoceste Reka–Zagreb (ARZ), ki upravljata avtocestne odseke, imata skupaj več kot 4 milijarde obveznosti. Podjetji dolga nista sposobni vrniti, država pa bremena noče prevzeti nase, saj si ne želi dodatno zvišati javnega dolga. Zato je, kot pravi minister za morje, promet in infrastrukturo Siniša Hajdaš Dončić, nujna monetizacija javnega dolga obeh javnih podjetij.

Ob rastoči brezposelnosti, padcu razpoložljivega dohodka gospodinjstev in visoki stopnji gospodarske negotovosti ter visoki zadolženosti hrvaškega gospodarstva je odločitev, oziroma bolje, vztrajanje hrvaške vlade pri oddajanju nekaj več kot 1000 kilometrov avtocest v koncesijo, povsem razumljiva.

Z oddajo (monetizacijo) za obdobje do 50 let (različica je tudi 30 let) si namreč država, katere zunanji dolg znaša več kot 8 odstotkov bruto domačega proizvoda, želi zaslužiti med 2,4 in 3,2 milijarde evrov ter tako zakrpati veliko proračunsko luknjo. Na prometnem ministrstvu, kjer so prepričani, da bi vsi postopki utegnili biti končani najpozneje do konca letošnjega leta, tudi zagotavljajo, da bo dolžnost koncesionarja med drugim še obveza, da bo ob morebitnem povečanem prometu zgradil tretji pas avtoceste na odcepu med Zagrebom in Karlovcem.

»Monetizacija avtocest je premišljena zgodba in za povrhu tudi povsem racionalna. Vanjo ne bomo vstopili, dokler ne preučimo vsake malenkosti,« je pred časom zatrdil šef levosredinske hrvaške vlade Zoran Milanović. Slednji, ko nanese pogovor na to problematiko, nikoli ne pozabi dodati, da je nekdanja hadezejeva vlada, v kateri je bil notranji minister sedanji vodja stranke Tomislav Karamarko, že leta 2010 razpravljala o oddajanju avtocest v koncesijo. Večina dolgov Haca in ARZ pa da izhaja iz obdobja, ko je Hrvaško vodila hadezejeva vlada.

Na drugi strani opozicijska HDZ kritizira vladno odločitev in izraža prepričanje, da gre za »iracionalno in neposredno protidržavno« potezo, s katero se razprodaja državno srebrnino. Tudi v Hrvaški socialno-liberalni stranki niso prepričani, ali je to dobra poteza. Neodvisni prometni (cestninski) sindikat je napovedal, da bo odgovor bržkone ponudil referendum, saj so prepričani, da »prodaja tega dela družinske srebrnine« ne prinaša napovedanih koristi. Posamezni prometni strokovnjaki že nekaj časa ponujajo v razmislek možnost, da bi raje kot oddajanje 1024 kilometrov avtocest v koncesijo na Hrvaškem uvedli – vinjete.

Sicer pa je na Hrvaškem del avtocest že v koncesijah, predvsem v Istri in na severozahodu države. V podjetju Bina-Istra ima država 49-odstotni delež, medtem ko večinskega drži francoska družba Bouygues, ki »monetizira« že od leta 1995. Podobno lastniško razmerje je v družbi Avtocesta Zagreb–Macelj, katere lastnik je francoska multidružba Egis Road Operation, njen večinski lastnik pa družba Pyhrn Concession Holding.