Hrvaške spletke: odstrel prvega obveščevalca

Čedalje glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da je Kolinda Grabar Kitarović omajala že tako omajano avtoriteto premiera ­Oreškovića.

Objavljeno
09. februar 2016 21.01
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Zagreb – »To je preizkus ­trdnosti koalicije HDZ-Most,« je za Delo dejal sogovornik iz vrst opozicijske SDP. Hrvaško pretresa­ afera, katere osrednji­ igralec je Dragan Lozančić, ­direktor tamkajšnje varnostno-obveščevalne službe (SOA), ki se bo bržkone moral kmalu posloviti od tega položaja.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je pred časom podpisala odločitev za odstavitev direktorja SOA Dragana­ Lozančića. Ob tem je kratko ­pojasnila, da je Lozančić kršil zakon o varnostno-obveščevalnem sistemu ter da mu ne zaupa več. Hrvaški mediji so ocenili, da ni bilo prepričljivih razlogov za njegovo odstavitev in da je predsednica nezadovoljna, ker je prvi mož hrvaške obveščevalne službe ni pravočasno opozoril, da Zdravka Mamića tajno spremljajo in mu prisluškujejo. Predsednica ob vseh vprašanjih, povezanih z njenim podpisom zahteve za odstavitev hrvaškega tajnega agenta številka ena, ne vidi nič spornega v tem, da se srečuje z osebami, ki jih tako kot Mamića preiskujejo zaradi domnevnih kršitev zakona.

Tudi na njeni lanski predsedniški inavguraciji so bile med povabljenimi osebe, ki so imele težave z zakonom, nekatere celo zaradi mamil in prostitucije. Zanimivo je, da je hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu v ponedeljek objavil, da so sprožili novo preiskavo proti izvršnemu predsedniku zagrebškega nogometnega kluba Dinamo Zdravku Mamiću. Sumijo ga, da je med letoma 2007 in 2015 oškodoval klub za najmanj 9 milijonov evrov.

HDZ za odstavitev, Petrov ne

Vladajoča HDZ odločno podpira Lozančićevo odstavitev, iz njenih vrst v en glas prihajajo sporočila, katerih rdeča nit je, »da smo se v preteklih štirih letih dovolj nagledali njegovih [Lozančićevih] ne­umnosti«. Najbolj presenetljivo je, da so številni v vrhu HDZ prepričani, da »se Petrov nima pravice vmešavati v odločevanje o zamenjavi na vrhu hrvaške varnostno-obveščevalne službe«. Božo Petrov, prvi mož koalicijske stranke Most, ne vidi razlogov za Lozančićevo zamenjavo in se ne odziva na očitke iz vrst HDZ. Daje pa odločno vedeti, da Most ne bo dovolil, da bi hrvaške tajne službe nadzirale izključno HDZ.

Nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović je za medije dejal, da ni nič nenavadnega in spornega zamenjati kogarkoli; tudi brez pravega vzroka. Je pa po njegovih besedah »ponižujoče izmišljati si razloge za skrajševanje mandata«. Najbolj neposreden, že skoraj na meji nesramnosti, je bil nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović. Dejal je, da »Lozančića kar nekaj ljudi iz okolja, v katerem deluje predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ne mara. Sama pa je tako ali tako nenehno pod vplivom slabe družbe in ljudi z roba zakona«.

Na Hrvaškem zdaj čakajo, kaj bo po predsedničinih potezah storil premier Tihomir Orešković, ki je napovedal, da se bo ta teden (morda že danes ali najkasneje jutri) odločil, ali bo podpisal odločitev o Lozančićevi odstavitvi. Je to prvo resnejše trenje v že tako majavi koaliciji HDZ-Most? Vprašanje je še brez odgovora, bi ga pa utegnilo dobiti kmalu. Čedalje glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da je pravzaprav Kolinda Grabar Kitarović s svojo odločitvijo omajala že tako omajano avtoriteto premiera ­Tihomirja Oreškovića.

Prisluhi, zaposlitve mimo vrste

Hrvaška varnostno-obveščevalna služba je bila doslej kar nekajkrat v središču pozornosti. Pred dvema letoma, na primer, ko so hrvaški mediji objavljali zgodbe o tem, kako so prav v tajnih službah zaposleni številni otroci znanih staršev; do zaposlitve naj bi prišli mimo ustaljenih poti. Takrat aktualno levosredinsko koalicijo, na čelu s premierom Zoranom Milanovićem, so podatki še posebej razjezili, saj je bil, ko naj bi se dogajale »zaposlitve mimo vrste«, na čelu tajnih služb sedanji prvak opozicijske HDZ Tomislav Karamarko.

Čez nekaj tednov je vse potihnilo, prav tako kot dogajanje, povezano z afero hrvaški Watergate, kot se je prijelo ime dogajanja ob koncu leta 2012. Ta policijsko-obveščevalna afera je nastala zaradi domnevno nezakonitega spremljanja izpiskov telefonskih pogovorov in kratkih sporočil, ker naj bi v policijskem uradu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki velja za hrvaško različico FBI, nelegalno dopisovali imena za spremljanje izpiskov telefonskih pogovorov na sezname oseb, ki so jih spremljali. Med osebami, ki so bile del kriminalistične preiskave, naj bi bili tudi šef varnostno-obveščevalne službe Josip Buljević ter celo vodilni ljudje živilskega koncerna Agrokor. Po začetnem razburkanju politične javnosti, nemiru v hrvaških varnostnih organih in številnih zanikanjih je tudi ta afera kmalu potihnila.

Zanimivo je, da hrvaški mediji zdaj omenjajo Lozančića tudi kot ključno osebo, ki je razkrila nekatere poteze Slovenije med arbitražnim postopkom, zaradi česar se je Hrvaška odločila odstopiti od arbitražnega sporazuma. Ali to drži, menda vedo le trije: predsednica Kolinda Grabar Kitarović, nekdanji premier Zoran Milanović in bržkone kaj kmalu nekdanji hrvaški agent številka ena Dragan Lozančić, ki je znan tudi po tem, da se je rad vozil v službo s kolesom. Tega so mu nedavno ukradli prav pred stavbo varnostno-obveščevalne službe.