Tiskane izdaje
Zagreb – Poziv evropske komisije Hrvaški, naj odpravi diskriminatorne prakse, povezane z letnimi dovolilnicami za športni in rekreacijski ribolov, je le en primer, kako Hrvaška ni ustrezno izpolnila obveznosti iz zakonodaje EU. Pred novo vlado, ki jo šele sestavljajo, je še približno 20 uradnih opominov in zahtev za pojasnila.
Od začetka letošnjega leta je evropska komisija uradnemu Zagrebu poslala približno 20 uradnih opominov in zahtev za pojasnila zaradi neusklajenosti z direktivami EU oziroma neizpolnjevanjem svojih obveznosti iz zakonodaje EU. Ti zajemajo različna področja, od urejanja okolja, energetike, prometa, pravosodja, industrije do podjetništva, carinske unije, varnosti hrane in obdavčitev.
Najnovejši poziv je prišel iz Bruslja zaradi diskriminatorne prakse, povezane z letnimi dovolilnicami za športni in rekreacijski ribolov. Letne ribolovne dovolilnice so dostopne samo prebivalcem Hrvaške, medtem ko lahko osebe s prebivališčem v drugih državah EU pridobijo zgolj 30-dnevno dovoljenje. Obiskovalec, ki bi hotel vse leto loviti ribe, bi moral kupiti dvanajst 30-dnevnih dovoljenj in zanje plačati 16-krat več, kot plača oseba s prebivališčem na Hrvaškem za letno dovolilnico. Po mnenju komisije je takšno ravnanje diskriminatorno, poleg tega Hrvaška ni predložila dokazov, da državljani EU s prebivališčem v drugi državi EU z ribiškimi dejavnostmi bolj izkoriščajo hrvaške vire od prebivalcev Hrvaške oziroma bolj ogrožajo ohranitev ribjih staležev.
Država ima dva meseca časa, da obvesti komisijo o ukrepih, sprejetih za odpravo tega stanja; v nasprotnem se komisija lahko odloči in začne postopek proti njej pred sodiščem EU.
Zamujanje in opozorila
Te dni se izteka rok, ki ga je komisija dala Hrvaški za pojasnila o neusklajenosti hrvaške zakonodaje z zakonodajo EU pri gospodarjenju z odpadki. Komisija je že sredi leta pozvala Zagreb, naj stori potrebne korake, vendar se razen nekaj političnih prepirov, ki so se zvrstili v tehnični vladi Tihomirja Oreškovića, in očitkov, kdo je kriv, da se nič ne premakne k rešitvi vse bolj skrb zbujajoče težave, ni zgodilo nič. Pojasnilo za Bruselj pa tudi še ni spisano.
Prav gospodarjenje z odpadki je aktualno te dni, ko so s hrvaškega ministrstva za turizem sporočili, da je turizem v prvih šestih mesecih ustvaril 2,43 milijarde evrov prihodkov, kar je 6,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani, kot so pokazali najnovejši podatki hrvaške centralne banke. Vendar ima ta zgodba še eno plat.
Iz splitskega okoljskega združenja Sunce so dali vedeti, da od turističnega zaslužka ne bo vložen niti evro v odpravljanje težav z gospodarjenjem z odpadki, čeprav je smeti na Hrvaškem, še posebej ob jadranski obali, prav zaradi turizma vse več. Na podlagi pred leti sprejetega in s strani države ratificiranega evropskega načrta za gospodarjenje z odpadki bi v Splitu morali že zdavnaj urediti tako imenovano reciklažno dvorišče, s katerega bi polovico odpadkov odpeljali v regionalno središče za odpadke v Lećevici. Nič še ni zgrajeno, čeprav so roki že zdavnaj potekli, bruseljska opozorila o večtisočevrskih kaznih, ki bi utegnile doleteti mesta, ki ne bodo uredila gospodarjenja z odpadki na lastnem dvorišču, pa večinoma naletijo na gluha ušesa.
Z obrazloženim mnenjem je pred časom Bruselj obvestil Zagreb tudi o neusklajenosti vozniških dovoljenj, saj Hrvaška, poleg nekaj drugih držav, še ni poskrbela za povezovanje v mrežo vozniških dovoljenj (RESPER), ki omogoča lažje sodelovanje članic in zagotavlja izdajo vozniških dovoljenj skladno s predpisi EU. Bruselj še vedno čaka tudi na pojasnila, zakaj Hrvaška še ni ratificirala pristopnega dogovora k Evropski organizaciji za varnost zračne plovbe, pa tudi, zakaj zamuja s sprejetjem usklajene zakonodaje pri alternativnem reševanju zadev, povezanih z varstvom potrošnikov.
»Ko bo čas«
Evropska komisija je te dni opomnila Hrvaško, naj izboljša izmenjavo informacij, potrebnih v boju proti terorizmu: osrednji očitek je, da še ni zagotovila o avtomatski izmenjavi podatkov o DNK, prstnih odtisih in registraciji vozil.
Mediji o opozorilih iz Bruslja neradi obveščajo javnost. Tudi politiki o tem neradi govorijo, resorni ministri še manj. Najverjetnejši mandatar nove vlade Andrej Plenković prav tako noče govoriti o opozorilih iz Bruslja. V kratkem odzivu na septembrski sveženj odločitev o kršitvah držav članic, ki niso ustrezno izpolnile obveznosti iz zakonodaje EU – Hrvaška je kar nekajkrat omenjena kot »zamudnica« –, je dejal le, da bo o tem spregovoril, »ko bo čas«, in da je »to še vedno v pristojnosti tehnične vlade in tehničnih ministrov«.
Ti so pred časom naslovili kup opominov in zahtev za pojasnila iz bruseljskih pisarn na novo hrvaško vlado, ki nastaja v težavnih političnih okoliščinah, sestavljena pa naj bi bila morda celo do 14. oktobra; hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je za takrat sklicala ustanovno sejo sabora.
