Tiskane izdaje
Zagreb – Na Hrvaškem je po zadnjih podatkih 330.000 brezposelnih. Vedno več pa je tudi zaposlenih, ki si želijo boljše življenje. Mnogi med njimi zato iščejo svojo Indijo Koromandijo zunaj meja svoje države. Tudi zdravniki, ki so na čelu izseljenske kolone.
V naši južni sosedi namreč s precejšnjo zaskrbljenostjo spremljajo črno statistiko izseljevanja zdravstvenih kadrov. Podatek, da je v dobrem poldrugem letu, od vstopa Hrvaške v EU julija leta 2013 do danes, državo zapustilo ali pa dvignilo potrebno dokumentacijo za odhod (izdaja jo hrvaška zdravniška zbornica in je pri zaposlitvi v tujini nujna) kar 923 zdravnikov, pa je skrb javnosti le še povečal.
Anesteziologi, kirurgi ...
Kot kažejo najnovejši podatki, je v skupini odhajajočih zdravnikov ali tistih, ki so že odšli, največ anesteziologov, radiologov, kirurgov in ginekologov. Njihova povprečna starost je 39 let, razlik med moškimi ali ženskami pa tako rekoč ni, kar pomeni, da se za odhod odločajo tako zdravniki kot zdravnice. Več kot 60 odstotkov med njimi je zdravnikov, ki so bili doslej zaposleni v bolnišnicah, manjši delež pa je družinskih zdravnikov in zdravnikov iz služb prve pomoči. Odhajajo tudi zdravniki brez specializacije.
Na drugi strani je svoj interes za zaposlitev v medicinskih ustanovah na Hrvaškem pokazalo zgolj 153 zdravnikov; večinoma iz sosednjih držav – Bosne in Hercegovine in Srbije – in med njimi so večinoma takšni, ki imajo hrvaško državljanstvo. Kot opozarjajo v hrvaški zdravniški zbornici, večina od njih sploh še ni opravila specializacije, na vprašanje, ali se za delo na Hrvaškem zanimajo tudi zdravniki iz držav Evropske unije, pa v tukajšnji zdravniški zbornici odgovarjajo, da ne.
Nenormalne čakalne dobe
Predsednik hrvaške zdravniške zbornice Hrvoje Minigo je za tukajšnjo tiskovno agencijo izrazil upanje, da odhodi ne bodo povzročili kolapsa hrvaškega zdravstvenega sistema (ki je sicer v številnih javnomnenjskih anketah označen kot slab ali zelo slab; op. p.), je pa hkrati napovedal, da bodo zagotovo vplivali na kakovost zdravstvenega varstva in na čakalne dobe, ki so v hrvaškem zdravstvu že tako nenormalno dolge. Recimo, za storitve ortodonta je treba čakati nekaj let, na magnetno resonanco prav tako. Zato niti najmanj ne preseneča hudomušna pripomba hrvaških pacientov, da bi v hrvaških bolnišnicah zagotovo prej prišel na vrsto Godot iz slovite Beckettove tragikomedije Čakajoč Godota, kot pa na vrsto pride hrvaški pacient v javnih zdravstvenih ustanovah.
Boljše plače in razmere
Analiza kaže, da sta glavna vzroka za odhajanje zdravnikov boljša plača in boljše delovne razmere. Hrvaški zdravniki so sicer v zadnjem času že dvakrat s stavkami opozorili, da so razmere nevzdržne, a so tako kot marsikje in marsikdo tudi sami spoznali, da vse ostane le pri obljubah.
V vsej te nedorečeni kvadraturi zdravstvenega kroga na Hrvaškem pa je bila zanimiva tudi še ne tako davna objava seznama tisoč najbolje plačanih zaposlenih v javnem sektorju. Približno 700 med njimi je bilo – zdravnikov; mimogrede: za drugo skupino najbolje plačanih javnih uslužbencev se je izkazalo, da so to zaposleni v pravosodju, sodniki in državni tožilci.
Razumljivo, da so se zdravniki nemudoma dvignili na noge in zatrdili, da so v podatkih za njihove plače vključeni tudi številni dodatki za dežurstva in podobno ter da seznam pravzaprav ne odseva realne situacije.
Izseljevanje in staranje
Zaradi izseljevanja zdravnikov, ki vse bolj odhajajo s skalpelom za kruhom kamorkoli, kjer so možnosti za delo in plačo boljše, pa so vse glasnejša tudi opozorila hrvaških demografov. Ti namreč opozarjajo, da niso le zdravniki tisti, ki masovno zapuščajo sosednjo državo, ampak tudi številne druge skupine (samo v Nemčiji je v prvih šestih mesecih lanskega leta zaposlitev dobilo kar 21.000 hrvaških državljanov). Poleg izseljevanja in dejstva, da je med izseljenci malo ali skoraj nič takih, ki bi kazali namero, da se bodo na Hrvaško tudi vrnili, pa je težava tudi ta, da se prebivalstvo sosednje države čedalje bolj stara.
To pa bi kaj kmalu lahko privedlo do tega, da bo Hrvaška ostala brez dovolj zaposlenih, ki bi polnili državni blagajni pokojninskega in zdravstvenega sistema. Zato jih bo morala »uvažati«.
Pri tem je najbrž zanimiv podatek, da se je leta 2013 na Hrvaško priselilo 10.378 oseb (s hrvaškim državljanstvom in tujcev, med zadnjimi tudi 328 Slovencev), iz države pa se je izselilo oziroma odšlo 15.262 oseb.
Negativni migracijski trend je na Hrvaškem navzoč že od leta 2009, zato niti najmanj ne presenečajo (vendar pa hrvaške demografe skrbijo) podatki, da je Hrvaška med 15 državami na svetu, ki imajo najstarejšo populacijo. Po nekaterih napovedih bo tako čez petnajst let naša južna soseda štela kar 350.000 prebivalcev manj kot pa zdaj, ko jih ima nekaj več kot 4,2 milijona.
