Hrvaško leto volitev

Zagreb – V nedeljo smo izvedeli, kdo bo vodil Hrvaško prihodnjih pet let. Konec leta bo znano, kakšna bo nova sestava hrvaškega sabora, vmes, že marca, pa se bodo v najmanj osmih, morda v še kakšni več, zvrstile tudi predčasne občinske volitve.

Leto 2015 bo na Hrvaškem leto volitev. Zmaga Kolinde Grabar Kitarović v drugem krogu predsedniških volitev v nedeljo je bilo prvo dejanje volilnega leta. Te volitve so državni proračun stale približno milijon evrov.

Precej hrvaških volivcev pa bo moralo kaj kmalu znova na volišča. Dubrovnik, Korčula, Omiš, Rab, Hvar, Pag, Novi Marof, Sveti Ivan, Zelina ... V vseh teh občinah bo te dni »oblast« prevzela država oziroma državni pooblaščenec, ki bo občine vodil do volitev. V vseh teh občinah namreč niso zmogli sprejeti občinskih proračunov.

Kje se je zataknilo? Večinoma, pravzaprav v vseh, ker v občinskih svetih nismo mogli zagotoviti potrebnih glasov za sprejetje proračuna, so koalicije razpadle in posledično se bo zgodilo to, kar se bo. Cena? Volitve na lokalni ravni bodo občine stale najmanj »nekaj sto tisoč« kun ... Seveda iz presušenih občinskih blagajn. Prebivalci občin so, kot kažejo izjave na različnih hrvaških medijih, slabe volje. Eni zaradi dejstva, da gre za povsem nepotrebne politične igrice, drugi pa zaradi dejstva, da bodo zaradi vsega skupaj zaustavljeni postopki za nekatere pomembne občinske projekte.

Državni pooblaščenci na čelo občin

Razpustitve občinskih svetov v nekaterih občinah že potekajo, kaj kmalu bodo občine prevzeli državni pooblaščenci, volitve pa naj bi skoraj vsepovsod razpisali za konec letošnjega marca. Politične stranke, ki sodelujejo pri nesprejetju občinskih proračunov in ki so pravzaprav krive za nesprejetje se zdaj večinoma opravičujejo svojim volivcem zakaj so to storile – na Korčuli se je tamkajšnji HDZ svojim meščanom opravičil z izjavo: »Oprostite nam, vendar smo morali zrušiti našega župana« – in že začenjajo nabiranje glasov za marčevsko predčasno oz. izredno lokalno bitko.

Ta pa bo, podobno kot predsedniške volitve, o tem nihče ne dvomi, pravzaprav uvod v decembrske parlamentarne volitve. Poznavalci političnega dogajanja na Hrvaškem so si enotni, da bo zmagovalka nedeljskega drugega kroga predsedniških volitev Kolinda Grabar Kitarović – prinesela svoji stranki oz. koalicijam zajeten kapital pred decembrskim volilnim dogajanjem. Prav tako pa so si enotni, da je dogajanje na lokalni ravni dokaj tesno povezano tudi s »pripravljanjem terena za čim boljši startni položaj za decembrske parlamentarne volitve«.

Je pa zato agencija Ipsos Puls že opravila prvo letošnjo raziskavo priljubljenosti političnih strank na Hrvaškem. Ta je pokazala, da bi, če bi bile na Hrvaškem parlamentarne volitve v začetku januarja, zmagala opozicijska HDZ, ki bi ji zaupalo 29,3 odstotka volivcev, kar je za poltretji odstotek več kot decembra lani. Sledila bi ji vladna SDP, ki bi ji svoj glas zaupalo 23,5 odstotka volivcev. Raziskava je pokazala, da bi na tretjem mestu po številu poslancev v saboru bila levičarsko-okoljevarstvena stranka Trajnostni razvoj Hrvaške (ORah) z 10,2 odstotka, ne preveč presenetljivo pa bi v saborske klopi sedli tudi poslanci stranke Živi zid, ki jo je v prvem decembrskem krogu predsedniških volitev predstavljal Ivan Sinčić. Stranka Živi zid je bila torat prvič uvrščena v tovrstne raziskave, 1300 vprašanih polnoletnih hrvaških državljanov v 177 krajih v vseh hrvaških županijah pa ji je namenilo 7-odstotno podporo.

Ostale stranke sploh ne bi presegle petodstotnega volilnega praga, najbliže bi mu bila z 2,4 odstotka podpore le Hrvaška narodna stranka, ki jo vodi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić, in je sicer del vladajoče levosredinske Kukuriku koalicije, ki jo vodi Zoran Milanović, in ki jo, kot kaže raziskava, podpira le še 20 odstotkov državljanov.