Tiskane izdaje
Zagreb − Malo manj kot 3,8 milijone hrvaških volivcev bo danes izbiralo med 2311 kandidati na 166 listah in izbralo 8. sklic hrvaškega sabora in mandatarja vlade. Analitiki so si edini: to bodo volitve z najbolj negotovim izidom, vendar z že nekaj časa znanim dejstvom, da bodo hrvaški volivci spet odločali med dvema sprtima ideološko-političnima taboroma: koalicijo leve sredine, zbrane okoli SDP, in desno koalicijo okoli HDZ. Več kot očitno pa je, da se je »tekma« pravzaprav izrodila: namesto v tekmovanje konkretnih strankarskih programov v tekmovanje med Zoranom Milanovićem (SDP) in Tomislavom Karamarkom (HDZ). Zato ni bilo presenetljivo, da v predvolilni tekmi težkih besed in žaljivk na račun enega ali drugega ni manjkalo.
Na Hrvaškem pa utegne biti bolj kot današnji dan pomemben jutrišnji ponedeljek in kak dan pozneje. Če bodo rezultati med dvema blokoma tako izenačeni, kot je videti zdaj, se bo pravi boj za oblast res začel jutri, ko bodo začele nastajati povolilne koalicije. To pa je tudi trenutek, na katerega čakajo številne manjše stranke. Pomembna novost letošnjih hrvaških volitev bo možnost namenjanja preferenčnega glasu kandidatom.
Negotovost bi utegnila trajati
Odločitev o tem, kakšno oblast si na Hrvaškem želijo v prihodnjih štirih letih, bo znana danes pozno zvečer. Ali pa tudi ne; če bodo rezultati med dvema blokoma res tako izenačeni, kot se nakazuje zdaj, bi utegnilo sestavljanje oblasti trajati kar nekaj časa.
Da utegnejo biti rezultati zelo izenačeni, so pokazale številne javnomnenjske ankete - zadnje, v dneh pred odločilno nedeljo, pa so to le še potrjevale. Še pred časom se je sicer zdelo, da je zmagovalec znan: v vrstah Domoljubne koalicije, zbrane pod okriljem HDZ in Tomislava Karamarka, se jim je namreč že dozdevalo, da imajo zmago v žepu in jo je treba le še formalno potrditi. V nasprotnem taboru, taboru vladajoče leve sredine, zbrane pod imenom Hrvaška raste ter pod perutmi SDP in Zorana Milanovića, pa so bili skoraj pripravljeni priznati poraz še pred volitvami. Bili so popolnoma brez življenja, zavedali so se, da jim gospodarske razmere niso v prid, da se niso izkazali s svojo sposobnostjo in da jih državljani krivijo za vse težje življenjske pogoje, zato se jim je zdelo lagodno življenje v opoziciji dobra rešitev. A so se javnomnenjski trendi obrnili, v vrstah Domoljubne koalicije je zavladala panika, levosredinska opcija pa je dobila novo energijo.
Ali za nas ali njih
Zadnje dni kampanje se je dramatičnost stopnjevala. Eni so se zbirali pri predstavljanju knjig, ki sporočajo in opozarjajo o usodni odločitvi − »Ali za nas ali za njih« −, drugi (na primer Vesna Pusić, za zdaj še tako imenovana tehnična šefica hrvaške diplomacije) so v intervjujih opozarjali, da gre za pomembnejše volitve, kot so bile tiste leta 2000. »Izbiramo med političnim revanšizmom in lustracijo ter normalnim meščanstvom,« je dejala Pusićeva v enem od predvolilnih pogovorov.
Vendar je jutri nov dan, ko se bo po prepričanju analitikov pravzaprav šele začel pravi boj za oblast na Hrvaškem; da bi namreč katera od opcij zbrala absolutno večino glasov, skoraj ni mogoče pričakovati, zato bo najverjetneje šele post festum znano, kdo ima večji koalicijski potencial in kdo je bolj odprtih rok, ko je treba popuščati. To pa je tudi trenutek, na katerega čakajo manjše stranke, še posebno skupina neodvisnih Most in Živi zid pa tudi koalicija Uspešna Hrvaška - sestavila sta jo nekdanji hrvaški predsednik Ivo Josipović ter nekdanji podpredsednik hrvaške vlade in minister za gospodarstvo Radimir Čačić - in Istrski demokratični zbor (IDS), ki jima kar nekaj hrvaških analitikov pripisuje veliko možnosti za vstop v parlament in tudi pri odločanju o sestavi vlade.
Novo jabolko spora?
Povolilni ponedeljek pa utegne odpreti še eno, za nekatere še nedorečeno vprašanje. Namreč: hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović se do zdaj še ni natančno opredelila, komu bo podelila mandat za sestavo nove hrvaške vlade. Ali tistemu, ki bo zbral največ glasov na današnjih volitvah, ali tistemu, ki mu bo uspelo predsednici države prinesti 76 podpisov, kolikor je potrebno za večino v hrvaškem saboru. Zoran Milanović, prvi mož levosredinske koalicije Hrvaška raste, se o tem ni izrekel, še manj njegovi sateliti, je pa zato prvi mož Domoljubne koalicije, Tomislav Karamarko, že dal vedeti, da je »logično, da predsednica podeli mandat najmočnejši, torej zmagovalni politični opciji«. Ali bo to še eno »jabolko spora v košari« med levo in desno politično opcijo na Hrvaškem, pa bo kmalu znano.
