Italija: potresi, poplave, tornado in še božja kazen

Naravne nesreče so se zadnje mesece lotile Italije kot za stavo. Najprej potresi na skrajnem robu Lacija, kjer se v Apeninih stikajo dežele jadranske in tirenske strani, Lacij, Abruci, Marke in Umbrija, porušilo se je mestece Amatrice. Potem še potresi čisto malo bolj na severu, izginila je še Norcia, zraven pa v stotinah potresnih sunkov še na desetine biserov srednjeveške Italije. Rim so zadnje dni zajele poplave, ki spodjedajo in rušijo stare zidove, okolico prestolnice pa je v Ladispoliju prizadel še tornado, kakor ga je mogoče videti kje na Karibih ali na jugu Severne Amerike.

V deželi Umbrija se po statističnih podatkih hujši potresi z veliko popotresnimi sunki ponavljajo povprečno vsakih enajst let, podobno je v sosednjih apeninskih deželah. V Abrucih je deželno prestolnico L'Aquila porušilo pred sedmimi leti. Okoliščine so bile menda nadvse podobne kot letos ob potresih v Amatriceju in Norcii, le da zdaj vsaj niso obtoževali in klicali na sodišče seizmologov, češ da niso pravočasno napovedali katastrofe, da bi se ljudje lahko umaknili na varno.

Nič dosti drugače ni bilo pred skoraj pol tisočletja, ko je potres tudi zravnal s tlemi zdaj spet popolnoma porušeni Amatrice in ubil najmanj 500 ljudi, ali pa pred dobrima dvema stoletjema Molise, malo bolj na jugu, kjer je umrlo več kot 5000 ljudi. Vsa Italija je na potresnem območju, tudi njen severovzhodni del, Furlanija, kjer se je streslo pred štirimi desetletji in spremenilo gospodarski zemljevid dežele Furlanija - Julijska krajina. Porušeni Videm je po obnovi zrasel kot industrijsko središče, v marsičem je prehitel Trst in Gorico.

Ves čas isti vzorec

Strokovnjaki po vsakem potresu ugotavljajo, da se nenehno ponavlja isti vzorec na vsem potresnem območju. Ljudje na katastrofe niso pripravljeni, protipotresno grajene ali obnovljene hiše ostanejo pokonci, druge se porušijo. Palačam iz srednjega veka, ki jih je streslo že kdo ve kolikokrat, pač ne more biti namenjena večnost, pokonci ostanejo samo tiste, ki so jih vmes obnavljali in protipotresno utrdili.

Ljudje z območja, ki je nenehno na udaru potresnih sunkov, po mnenju poznavalcev nikakor niso pripravljeni na pričakovane nesreče. Vedno znova so težave tudi z začasnimi selitvami v turistična središča ob jadranski obali. Skoraj pravilo je že, da si hoteli ob Jadranu zagotavljajo zasedene sobe med sicer mrtvo zimsko sezono prav zahvaljujoč nenehnim potresom v Apeninih. Šotorska naselja, ki so jih nekoč postavljali za ta namen, po mnenju zdravnikov ne pridejo v poštev, ker je v Apeninih jeseni in pozimi prehladno. Do pomladi ponavadi že postavijo montažne hiše.

V obdobjih krize takšne nesreče rade privabijo vraževerje. Še posebej med bolj zakrknjenimi in malo zaostalimi ljudmi se rado zgodi, da nesreče pripišejo metafiziki, nadnaravnim silam in samemu Stvarniku, ki da spremlja politično dogajanje in strogo kaznuje grešnike. Ob vsaki nesreči se poskuša okoristiti politika, pa naj bo z leve ali desne sredine ali pa z obeh skrajnih robov.

»Predkrščansko« besedičenje

Najbolj udarno se je ob zadnjih potresih odrezal razvpiti Radio Maria, ki je poskušal obračunati z zagovorniki istospolnih porok, pri tem pa tako nerodno udaril po vseh, ki se z nazadnjaško radijsko postajo ne strinjajo, da je zagrmelo. Naravne katastrofe so po mnenju njihovega kolumnista božja kazen za sprejemanje zakonov, ki so v nasprotju s cerkvenimi pogledi na družino, zakon in spolnost.

Poseči je moral uradni Vatikan. Duhovnika Giovannija Cavalcolija so suspendirali, njegovo redno mesečno oddajo pa (vsaj začasno) črtali s programa. Nadškof Angelo Becciu, ki je uradno nastopil v imenu svoje institucije, je mnenja, da je Cavalcolijevo besedičenje »predkrščansko«. Žrtvam potresov se je nadškof opravičil, sporočil jim je, da je papež solidaren z njimi.

Politiki, podobni Cavalcoliju, poskušajo nesreče obrniti sebi v prid na vsem prizadetem območju. V Rimu se je lokalna opozicijska politika lotila mlade, letos izvoljene županje Victorie Raggi. Pripisali so ji izključno krivdo zaradi poplav in porušenih zidov, češ da sta njena malomarnost in neobvladanje politične obrti kriva, da mesto ni bilo pripravljeno na ujmo. Šele malo bolj neodvisni kritiki so za rimske nezgode obtožili vse župane zadnjih desetletij, ki niso poskrbeli, da bi bili odtoki očiščeni, prehodi vode pa odprti, da bi se lahko izlivala v Tibero, tam pa pod mostovi do izliva v Fiumicinu, kjer je zdaj tudi vse poplavljeno.

Strokovnjaki v Italiji že več desetletij opozarjajo, da sta jesenskih poplavnih nesreč največkrat kriva prav malomarnost lokalnih oblasti in nedelo komunalnih služb. Tudi katastrofalne poplave v Firencah pred natanko pol stoletja kritiki pripisujejo dejstvu, da do tedaj nikomur v Firencah ni padlo na pamet, da bi skrbel za tok reke Arno, odstranjeval odpadlo listje po mestu in očistil odtoke.