Italijani se odločajo o Renziju in svoji prihodnosti

Renzi predlaga spremembe tretjine ustave, volivci odločajo o njegovi usodi. Na slabšem bi bili tudi zamejci.

Objavljeno
02. december 2016 19.00
ITALY-POLITICS-REFERENDUM-CONSTITUTION
Tone Hočevar
Tone Hočevar
Zahodni sosedi bodo jutri šli na referendum o prvi temeljiti spremembi ustave po drugi vojni in uvedbi republike. Spreminjajo kar tretjino ustavnih členov. Med drugim bi temeljito oklestili senat in znižali stroške zelo drage države.

Kratkoročno se bodo odločali o političnem preživetju premiera Renzija in morebitnih predčasnih volitvah, ki na površje lahko prinesejo nasprotnike evropskega povezovanja. Napetost pred referendumom je velika. Zagovorniki in nasprotniki reform do zadnjega zaostrujejo retoriko. Objavljene ankete kažejo v prid nasprotnikom. Ker pa dva tedna pred referendumom raziskave javnega mnenja niso dovoljene, so napovedi tvegane.

Referendumi v Italiji so bili do zdaj namenjeni izničenju že sprejetih zakonov, zahtevan je bil tudi visok kvorum. Na volišča je morala kar polovica volilnih upravičencev, zato je marsikateri referendum propadel. Za jutri najnižja volilna udeležba ni določena. V obeh domovih parlamenta so reforme izglasovali, vendar ne z zahtevano dvetretjinsko večino.

Proti celotna levica in desnica

Na Renzijevi strani so pred referendumom politiki iz vladajoče Demokratske stranke, vendar ne tudi njeno levo krilo iz rajnke komunistične stranke. Podpirajo ga tudi podjetniki. Na nasprotni strani so voditelji Gibanja Pet zvezd in njihovi somišljeniki, ki se postavljajo po robu elitam. Prav tako Severna liga, ki nastopa s podobnimi stališči na desnici. Oboji sodijo med evroskeptike. Med glasnimi nasprotniki je tudi nekdanji premier Berlusconi, ki že napoveduje kandidaturo za predčasne volitve. Proti Renziju sta pravzaprav celotna desnica in levica.

Posebno občutljivo je glasovanje o reformah za slovensko manjšino v Italiji. Slovenska skupnost opozarja, da se politični prostor za manjšino dramatično oži. Z odpravo pokrajin in novim volilnim zakonom, ki mu pravijo Italicum, ne bo več možnosti za manjšino v rimski poslanski zbornici, v okleščenem senatu pa še manj. Nepričakovano se za reforme izreka del manjšine iz vrst Renzijeve Demokratske stranke.