Joca Amsterdam oproščen vpletenosti v Pukanićev umor

Jocić lahko zaradi neosnovanega pripora, v katerem je preživel tri leta in osem mesecev, od Srbije zahteva odškodnino.

Objavljeno
02. marec 2015 16.36
cropix_Joco AMSTERDAM
Ma. Ja., Delo.si
Ma. Ja., Delo.si

Beograd − Beograjsko prizivno sodišče je tamkajšnjega »kralja podzemlja« Sretena Jocića, znanega tudi kot Joca Amsterdam, pravnomočno oprostilo obtožb o vpletenosti v umor hrvaškega novinarja Iva Pukanića. Jocić lahko zdaj zaradi neosnovanega pripora, v katerem je preživel tri leta in osem mesecev, od Srbije zahteva odškodnino, ki bi po pisanju Tanjuga lahko znašala več milijonov.

Beograjsko prizivno sodišče je z današnjo odločitvijo potrdilo sodbo prvostopenjska sodišča, ki je aprila lani sklenilo, da tožilstvo ni predstavilo jasnih in nedvoumnih dokazov o Jocićevi vpletenosti v organizacijo atentata na urednika hrvaškega tednika Nacional. Jocić, ki je vse od začetka sojenja krivdo za očitno dejanje zanikal, pozneje pa večkrat ponovil, da so mu obtožbe podtaknile albanska, črnogorska in hrvaška mafija, sicer prestaja 15-letno zaporno kazen zaradi napeljevanja k umoru Gorana Marjanovića.

Čeprav je Jocića oprostilo, je prizivno sodišče po drugi strani potrdilo 40-letno zaporno kazen za Željka Milovanovića, ki je bil obsojen kot neposredni vršilec umora. Milenko Kuzmanović, ki je bil zaradi nudenja pomoči pri izvedbi umora obsojen na pet let zapora, pa bo moral na končno odločitev še počakati − prizivno sodišče je namreč njegov primer zaradi postopkovnih napak vrnilo v obravnavo na prvo stopnjo, piše Tanjug.

Kot smo že poročali, je obtožnica Jocića bremenila, da je organiziral kriminalno skupino, ki je 23. oktobra 2008 izvedla atentat na urednika hrvaškega tednika Nacional Iva Pukanića in njegovega sodelavca Nika Franjića. Konec aprila naslednje leto so ga aretirali v Beogradu, nato pa je bil do 28. decembra 2012 v priporu. Zatem so ga premestili v zapor, saj je bil v tem času zaradi napeljevanja k umoru Gorana Marjanovića pravnomočno obsojen na 15 let zapora.

Ker je bil njegov pripor v primeru Pukanića neosnovan, lahko Jocić zdaj zahteva odškodnino. Po zakonodaji se namreč čas, ki ga je v priporu prebil zaradi kazenskega postopka v enem primeru, ne more odšteti od zaporne kazni, ki mu je bila izrečena za drugo dejanje. Milovanović pa se lahko na obsodbo pritoži še enkrat, tokrat na vrhovno sodišče, čigar odločitev pa bo dokončna.

Atentat, ki je pretresel Hrvaško, in njegov epilog

Na Hrvaškem so bili za umor Pukanića in Franjića obsojeni Robert in Luka Matanić, Amir Mafalani, Bojan Gudurić, Slobodan Đurović in Željko Milovanović.

Hrvaška policija je v okviru preiskave, ki so jo poimenovali Balkan Expres, kmalu ugotovila, da je bil eksploziv, ki je ubil urednika Nacionala in njegovega kolega, podtaknjen v ukradenem motorju, parkiranem ob Pukanićevem avtomobilu. Že v začetku novembra so sledile prve ovadbe in aretacije, in sicer je policija ovadila Roberta in Luko Matanića, Amirja Mafalanija in Slobodana Đurovića; pojavljati pa so se začela tudi namigovanja, da je v Pukanićev umor vpleten Jocić. Konec maja 2009 je srbska policija v Beogradu prijela Milenka Kuzmanovića in na začetku julija še Željka Milovanovića Gavra; kljub tiralici pa je na begu ostal še zadnji osumljenec Bojan Gudurić, ki se je dan pred začetkom sojenja v Zagrebu predal oblastem v Banja Luki.

Sojenje v hrvaškem glavnem mestu, ki so ga mediji poimenovali »sojenje stoletja«, se je nato začelo 3. februarja 2010, ko so na zatožno klop sedli Robert in Luka Matanić, Mafalani, Gudurić in Đurović, ki jih je obtožnica bremenila, da so v sodelovanju z mednarodno zločinsko organizacijo, ki jo je vodil Jocić, z eksplozivni napravo ubili Pukanića in Franjića. Vsi obtoženci so se izrekli za nedolžne, kljub temu pa jih je zagrebško sodišče novembra 2010 spoznalo za krive.

Na 40-letno zaporno kazen je sodišče v odsotnosti obsodilo Milovanovića, ki je podtaknil eksploziv, 33 let je dobil Robert Matanić, ki je organiziral skupino, 30 let Gudurić, ki je čakal pripravljen z ostrostrelsko puško, če bi eksploziv zatajil, po 16 let Luka Matanić in Mafalani, 15 let pa Đurović, posrednik med naročnikom in izvršiteljem atentata. Vrhovno sodišče je te kazni marca 2012 malenkost zmanjšalo, a le Luki Mataniću in Amirju Mafaljaniju − 16-letno zaporno kazen so jima zmanjšali na 15 let zapora.