Karamarko napovedal začetek postopka za nezaupnico premieru

HDZ z nezaupnico premieru Oreškoviću. Premier vztraja: Karamarko je breme te vlade.

Objavljeno
07. junij 2016 13.42
Premier Miro Cerar je na delovnem srečanju gostil novega hrvaškega predsednika vlade Tihomirja Oreškovića v Ljubljani, 29. januarja 2016 [Tihomir Orešković,srečanje,Ljubljana,vlada]
Dejan Vodovnik
Dejan Vodovnik

Zagreb – Jutri bo v hrvaškem saboru, vsaj tako napovedujejo, tudi uradno vložena zahteva za glasovanje o nezaupnici premieru Tihomirju Oreškoviću. Vložil jo bo HDZ, ki je že danes začel zbirati podpise za začetek postopka. »Gre za nevarno avanturo HDZ,« ocenjuje eden od ustanoviteljev stranke Vladimir Šeks.

»Vlado je treba preoblikovati, da bo enotna in trdna, če želijo uveljaviti načrtovane reforme,« je dejal prvi podpredsednik hrvaške vlade in predsednik HDZ Tomislav Karamarko zbranim novinarjem na sedežu stranke. Napoved prvega moža Domoljubne koalicije je spodbudila opozicijo, v njenem imenu pa je Zoran Milanović dejal, da bi bile v trenutku, v katerem sta se znašli Hrvaška in njena politika, edina razumna odločitev predčasne parlamentarne volitve. »Ne septembra, že julija,« je dejal Milanović, ki je ošvrknil tudi predsednico Kolindo Grabar Kitarović, češ, da najbrž tudi sama opaža, da kar 70 odstotkov državljanov podpira predčasne volitve in tudi da bo »ta odstotek iz dneva v dan višji«.

Razbrati je mogoče, da je predsednica na strani tistih, ki si želijo čim manj pretresov na političnem prizorišču, predčasne volitve pa bi bile le – nov politični eksperiment. Navsezadnje je tudi premier Orešković, ki je v zadnjem času pokazal, da je še kako trd oreh, ki ga bo le težko mogoče streti, že nekajkrat ponovil, da predčasne parlamentarne volitve ne bi bile v interesu hrvaškega naroda, saj za že tako ali tako obubožano državo, ki se je znašla na repu večine ekonomskih lestvic, in s prazno ter zadolženo državno blagajno, ne bi bile poceni. Iz evropske komisije sicer sporočajo Hrvaški, da zaradi morebitnih predčasnih volitev država ne bi ostala brez denarja iz različnih skladov, od katerih je močno odvisna. A vseeno, pomisleki ostajajo!

Tako kot ostajajo pomisleki v vrstah HDZ, ki je po prepričanju velike večine političnih analitikov edini krivec za nastale razmere. Osrednji pomislek je prišel iz ust nekdanjega šefa HDZ Vladimirja Šeksa, ki je dejal, da sta se z zahtevo za glasovanje o nezaupnici premieru Tihomirju Oreškoviću spustila HDZ in Karamarko »v hudo nevarno avanturo, iz katere stranka lahko pride kot zmagovalec ali - kar je verjetneje - poraženec«.

Opozicija v HDZ

Poleg tega še zdaleč ni nepomembno, da je tudi kar nekaj članov predsedstva HDZ prepričanih, da bi bil na zelo verjetnih predčasnih volitvah HDZ poražen. Za povrhu pa se, kot je mogoče slišati od različnih virov iz in blizu HDZ, znotraj stranke sestavlja precej močna skupina, ki se ne strinja več s Karamarkom in njegovim »načinom vodenja in razmišljanja« v stranki.

Ali gre za evroposlance Davorja Stierja, Dubravko Šujico in Andreja Plenkovića, ki je, mimogrede, edini na nedavnem strankarskem kongresu glasno predstavil nekaj pomislekov proti Karamarku, za zdaj nihče noče potrditi, a tudi ne zanika, da gre za omenjene člane stranke. Da se v HDZ res nekaj dogaja, očitno kaže primer iz Varaždina, od koder je prišla novica, da je tamkajšnje članstvo HDZ zahtevalo odstop Karamarka z mesta prvega podpredsednika vlade, saj bi to bila edina prava pot, kot je dejal prvi hadezejevec Varaždina Damir Habijan, za izhod iz nastale krize. Še bolj je presenetila novica, ki jo je medijem sam potrdil, vendar je ni pojasnjeval, da svojega podpisa na hadezejevo zahtevo za glasovanje o nezaupnici premieru ni dal Miroslav Tuđman, vplivni član stranke, poslanec in član saborskega odbora za notranjo politiko.

Premier Orešković je ob naključnem srečanju z novinarji danes dejal, da »HDZ kot stranko spoštuje, a vztraja pri trditvi, da je Karamarko breme te vlade«. Tako je spomnil na začetek sedanjega zapleta, ko so mediji objavili, da je Karamarkova soproga Ana Šarić Karamarko poslovno sodelovala z lobistom, vpletenim v delovanje madžarske naftne družbe Mol, s katero je Hrvaška v arbitražnem sporu.