Tiskane izdaje
Po umiku škandaloznega predloga družinskega zakona, ki je določal, da družino sestavljajo izključno »oče, mama in njuni otroci ter mama z otrokom in oče z otrokom, čeprav ne živita skupaj, ter preostali sorodniki, ki živijo z njima«, v novem predlogu družine sploh ne bodo definirali.
Predlog zakona je po tem, ko o njem sploh niso javno razpravljali, osebno umaknil premier, saj je predlog odvzel status družine staršem, ki so ostali brez otrok; parom, ki jih ne morejo imeti; ter dedkom in babicam, ki po smrti staršev ali zaradi katerih koli drugih razlogov skrbijo za vnuke. Ministrica za družino, mlade in demografijo Nada Murganić je med predstavitvijo novega predloga povedala, da obžaluje, ker se je v predlogu zakona pojavila »nespretno oblikovana in pomanjkljiva definicija družine«. »Nihče ni nameraval užaliti tako veliko naših sodržavljanov. Opravičujem se, to se je kratko malo zgodilo. Mislim, da ne bi bilo smiselno kakor koli poskušati relativizirati krivdo,« je priznala ministrica.
Sporna ni bila zgolj definicija družine
V predlaganem zakonu ni bila sporna samo definicija družine. Sporna je bila tudi odredba, na podlagi katere zunajzakonski pari niso smeli posvajati otrok, pravice zakonskih in zunajzakonskih skupnosti ter parov brez otrok pa bodo izenačene, kakor je to določal tudi stari družinski zakon. Sporna je bila tudi odredba o pravicah in dolžnostih staršev pri vzgoji otrok. Sporni predlog je omogočal staršem, da skladno s svojimi moralnimi, verskimi in splošnimi svetovnonazorskimi načeli prepovejo otrokom dostop do vsebin spolne ali državljanske vzgoje, če so zanje nesprejemljive, hkrati pa jih je predlog obvezoval k temu, da vzgajajo otroke v domoljubnem duhu. V novem predlogu bodo odredbe, ki se nanašajo na vzgojo otrok, usklajene s konvencijo o pravicah otrok in konvencijo o človekovih pravicah.
Javnost so še posebej zmotile omejitvene odredbe o ločitvi, ki namesto na dosedanja središča za socialno varstvo zakonce pošiljajo na sodišča in jim naročajo, naj poiščejo strokovno pomoč. To, da je bila prav zakonska zveza v središču pozornosti tega zgrešenega predloga, je pred nesojeno javno razpravo potrdila tudi ministrica Murganićeva, ko je povedala, da so »z zakonom hoteli zaščititi zakonsko zvezo«. Dobra zakonska zveza ne potrebuje zaščite zakonov, zakaj pa bi država z zakonom ščitila slabe zakonske zveze, ministrica ni pojasnila. Razen če zakonske zveze, ki jo tudi obstoječi zakon definira kot zakonsko urejeno skupnost moškega in ženske, ne obravnavajo kot zakrament oziroma »z Božjo voljo sklenjeno in nerazdružljivo skupnost«. Natanko tako jo razumejo združenja, ki so blizu Katoliški cerkvi, zato se jim je kljub omenjeni definiciji zdelo, da je treba organizirati referendum in vnesti spremembe v ustavo, ki jo je težje spreminjati kakor zakon s takšno definicijo zakonske skupnosti. Ne gre jim toliko za to, da bi zaščitili zakonsko skupnost, ki se tako ali tako nikomur ne zdi sporna, ampak bolj za to, da bi preprečili morebitno sklepanje istospolnih zakonskih skupnosti, o katerih novi sodnik ustavnega sodišča Goran Selanec meni, »da gre pri tem samo še za vprašanje časa«.
Težki časi za premiera Plenkovića
Toda konservativna združenja in vplivna Katoliška cerkev se s tem ne strinjajo. Brez dvoma nazadnjaški zakon, pri sestavljanju katerega so tako ali drugače precej pomagala omenjena združenja, se zdaj spreminja brez njihovega sodelovanja, to pa bodo predstavniki teh združenj težko sprejeli. O tem, kako vplivni so, se bomo lahko prepričali pri napovedani ratifikaciji Istanbulske konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami. Zaradi domnevnega uveljavljanja ideologije spolov, ki je za katoliški nauk nesprejemljiva, čeprav spol omenjajo samo enkrat, se je nekaj predstavnikov z liste HDZ v evropskem parlamentu v nasprotju z navodili predsednika vlade in HDZ Andreja Plenkovića vzdržalo ali pa so glasovali proti. Če bi se to ponovilo v hrvaškem saboru – in nekateri že napovedujejo, da se bo –, bi to lahko resneje ogrozilo položaj Plenkovića, ki mu že zdaj precej bolj nasprotuje Cerkev ter konservativna in veteranska združenja kakor pa šibka in med seboj sprta opozicija.
Ministrica Murganićeva se je sicer opravičila zaradi katastrofalnega predloga družinskega zakona in upoštevala precej pripomb, vendar opozicija (GLAS, SDP in IDS) vztraja, da jo je treba zamenjati. Poleg spornega zakona jo obtožujejo tudi za nered in slabo delo na ministrstvu, ki med drugim za revne otroke ni porabilo 10 milijonov evrov evropskega denarja. Očitajo ji tudi, da se ni odzvala na sramotno nizke kazni za spolne zlorabe otrok, denimo v primeru nekega slavonskega župnika, ki so ga zaradi posilstva mladoletnika kaznovali z »družbenokoristnim delom«. Toda tudi če opozicija zbere 31 podpisov, kolikor jih potrebuje za začetek razprave o nezaupnici, ni zelo verjetno, da bodo ministrico zamenjali, če upoštevamo sedanje razmerje moči v parlamentu.
