Kosovo: Kamenjanje oblasti in armada beguncev

Sedem let po razglasitvi neodvisnosti Kosova večina ljudi nima vzroka za proslavljanje. Posledica protivladnih protestov, ki jih je vlada označila za poskus nasilnega rušenja oblasti, so le prazne klopi srbskih poslancev v kosovskem parlamentu.

Kosovska družba je razdeljena na tiste, ki so si prisvojili oblast in imajo gospodarsko moč, ter na protestnike, ki so kamenjali oblast, in armado nezadovoljnih ljudi, ki bežijo s Kosova. Najbolj siromašna država v Evropi, kot ugotavlja tudi vse več kosovskih Albancev, je degradirana moralno, duhovno, politično in ekonomsko. Škodo povzročajo alarmantna brezposelnost, ki že presega polovico aktivnega prebivalstva, korupcija, nepoštenost ter neodgovornost in nekaznovanje politikov, ki slabo upravljajo Kosovo. Državljani nimajo vzroka za veselje, ker je Kosovo vse manj država, ki so jo želeli. Niso se uresničila njihova pričakovanja o krepitvi politične neodvisnosti in gospodarskem razcvetu ter večji blaginji.

S pomočjo mednarodne skupnosti so bile oblikovane institucije, ki so jih z nedemokratičnimi metodami prevzele interesne skupine, družinski klani in militantne politične stranke. Po mnenju kosovskih analitikov so to v večini primerov neodgovorni in nesposobni ljudje, ki so zaslužni zaradi boja za svobodo in mir. Nagnjeni so k nepotizmu in korupciji, do bogastva pa so prišli tudi s prevarami in manipulacijo pri javnih naročilih. Politiko zlorabljajo kot sredstvo za dosego lastnih interesov. Poznavalci vidijo v njih glavno oviro, ki preprečuje izobraženim in profesionalno usposobljenim kadrom, da bi prevzeli vodenje institucij, kot so javna podjetja, državne agencije, policija, sodišča in mediji.

Vrnitev azilantov in vroča kri prvoborcev

Kosovo še ni podpisalo z EU sporazuma o liberalizaciji vizumskega režima, tako da lahko Kosovci brez vizuma potujejo le v Albanijo, Črno goro, Makedonijo in Turčijo. Neodvisnosti Kosova niti po sedmih letih še vedno ni priznalo pet držav članic EU, in sicer Grčija, Ciper, Španija, Romunija in Slovaška, ki s Kosovom niso vzpostavile dvostranskih odnosov. Kosovo je s Srbijo v okviru bruseljskega dialoga podpisalo že trideset sporazumov, vendar se večina dogovorov v praksi ne izvaja. Kosovsko gospodarstvo je v vse večjem kolapsu tudi zaradi padca tujih naložb in slabega upravljanja mednarodnih podjetij, kot sta poštno in telekomunikacijsko podjetje PTK ali energetski sistem KEK.

Čeprav ima Kosovo, kjer je skoraj 70 odstotkov prebivalstva mlajših od 27 let, velik potencial v mladih, vse več ljudi išče srečo in boljše življenje v kateri izmed držav EU. Po neuradnih podatkih je v zadnjih letih migriralo več kot 200.000 ljudi, samo lani je Kosovo zapustilo 400 zdravnikov in 5130 učencev. Kosovska vlada ni sposobna zmanjšati nezadovoljstva, še težje ga bo obvladovala po množični vrnitvi azilantov. Nezadovoljni so tudi nekdanji prvoborci, ker je vlada odobrila le četrtino od skupaj 57.556 vlog za priznanje statusa veterana Osvobodilne vojske Kosova (OVK), na prištinski univerzi pa je rektor zavrnil zahtevo, naj brez sprejemnega izpita vpiše več kot tisoč študentov iz družin pripadnikov OVK. Nastala bo nova polarizacija v kosovski družbi, mnogi že napovedujejo vročo pomlad in eksplozijo nezadovoljstva.

Ukinitev civilne zaščite v srbskih občinah?

Srbski poslanci so zamrznili poslanski mandat v kosovski skupščini po nasilnih protestih v Prištini, ki so odnesli srbskega ministra v kosovski vladi Aleksandra Jablanovića. Po njihovih besedah se ne bodo vrnili v kosovske institucije, dokler bodo žrtve političnih pritiskov. Kako naj ravnajo, se bodo posvetovali s srbskim premierom Aleksandrom Vučićem.

Kosovska ministrica za dialog s Srbijo Edita Tahiri zahteva ukinitev civilne zaščite v srbskih občinah na severu Kosova, Bruselj pa je pozvala, naj ne dovoli več Beogradu kroničnih zamud pri izvajanju sporazumov. Po njenih besedah občine Severna Kosovska Mitrovica, Zvečan, Leposavić in Zubin Potok še niso sprejele proračuna po kosovskih predpisih. Opozorila je, da v teh občinah poleg struktur, izbranih na kosovskih lokalnih volitvah, delujejo tudi vzporedne strukture oblasti kot del sistema Srbije. Srbska vlada je v odgovor na Kosovu odprla nov urad za koordinacijo v pogajanjih z začasnimi institucijami samouprave v Prištini, ki naj bi zbiral informacije, pomembne za dialog Beograda s Prištino.

Po prvih volitvah na celotnem ozemlju Kosova, ko je v večini srbskih občin slavila lista, ki jo je sestavil Beograd, je bilo jasno, da bosta s Srbi na Kosovu upravljala tako Beograd kot Priština. Končalo se je obdobje v kosovskih institucijah, ki ga je zaznamovala zmerna kooperativnost Srbov iz enklav južno od Ibra, ti so sledili lastnim, in ne beograjskim interesom. Ključ tlakovanja poti vključitve kosovskih Srbov v kosovske strukture je še vedno v Bruslju, Berlinu in Washingtonu.