Manjšine so dejavnik stabilnosti Kosova

Kosovski parlament še ni ratificiral sporazuma o meji s Črno goro, ki bi Kosovo približal liberalizaciji vizumskega režima z EU. Minister brez listnice Rasim Demiri je dejal, da je ratifikacija za vlado, ki se ji napoveduje glasovanje o nezaupnici, problem številka ena.

Sporazumu nasprotujejo tri vodilne opozicijske stranke, Zavezništvo za prihodnost Kosova, Pobuda za Kosovo in Samoopredelitev, ki so večkrat s solzivcem prekinile zasedanje parlamenta. Kosovska opozicija očita vladi, da jih je Črna gora oškodovala za več kot 8000 hektarjev ozemlja. Meja je dolga 79 kilometrov, poteka pa ob nekdanji meji, določeni z jugoslovansko ustavo iz leta 1974. Sporazum o meji med Kosovom in Črno goro je bil podpisan na Dunaju. Predsednik Hashim Thaçi je zagotovil, da Kosovo ne bo izgubilo niti metra ozemlja zaradi razmejitve s Črno goro.

Na pragu predčasnih volitev

Pobuda za glasovanje o nezaupnici vladi je prišla iz vrst Pobude za Kosovo Fatmirja Limaja, peticijo pa so podpisali tudi poslanci Zavezništva za prihodnost Kosova Ramusha Haradinaja in Samoopredelitve Albina Kurtija ter nekaj poslancev vladajočih strank. Po njihovem vladajoči koaliciji Demokratske stranke Kosova, Demokratske zveze in manjšinskih skupnosti ni uspelo rešiti bistvenih problemov v državi, ki jo že poldrugo leto pretresa politična kriza. Po kosovski ustavi skupščinsko zasedanje, na katerem bodo odločali o nezaupnici vladi, razpiše predsednik države, nezaupnica pa bo izglasovana, če se bo zanjo izrekla več kot polovica od skupno 120 poslancev.

Rasim Demiri je pojasnil po predavanju o manjšinskih skupnostih in njihovih pravicah na Kosovu, ki ga je organiziral inštitut Ifimes, da je razmejitev Kosova s Črno goro največji izziv sedanje vlade, nesoglasja o tem vprašanju, katerega rešitev je tudi pogoj Bruslja za liberalizacijo vizumskega režima, pa lahko pripeljejo tudi do izrednih volitev. Čeprav ima vlada večino v parlamentu, je več poslancev vladajoče koalicije že napovedalo, da ne bodo glasovali za sporazum o razmejitvi. Po njegovem Srbska lista ne bo nasprotovala sprejetju sporazuma.

Glede vizumskega režima z BiH, ki še ni priznala neodvisnosti Kosova, je dejal, da je njegova največja žrtev bošnjaška manjšinska skupnost. Ključ problema je v Republiki srbski, ki izvozi na Kosovo za kar 120 milijonov evrov blaga, kar izvoznikom omogočajo dokumenti iz Srbije, s katero ima Kosovo prosto trgovino. Na drugi strani iz Kosova izvozijo za le pet milijonov evrov blaga, Bošnjaki pa lažje dobijo vizum za ZDA kot za BiH, kjer živi približno 30.000 Kosovarjev. Priština je zahtevala od Bruslja, naj dogovori doseženi v dialogu z Beogradom veljajo tudi za BiH, vendar je naletela na gluha ušesa.

Nezaustavljiv nastanek vojske

Po Demirijevem mnenju ni nič nenormalnega, da kulturno dediščino Srbske pravoslavne cerkve (SPC) noč in dan varujejo pred skrunitvami kosovska policija in pripadniki mirovne misije Kfor. Poudaril je, da so objekti SPC bolj varni kot kateri koli drugi verski objekti. Kljub nasprotovanju Srbije je Demiri prepričan, da bo Kosovo kmalu postalo član Unesca. Izpostavil je še, da tudi džamijo sredi Beograda varujejo policisti, kar pa še ne pomeni, da bi se morali Bošnjaki v srbski prestolnici čutiti ogrožene. To velja tudi za srbske državljane v Prištini.

Demiri je tako kot Thaçi prepričan, da procesa sestavljanja kosovske vojske ni mogoče zaustaviti. Pojasnil je, da kosovska ustava predvideva oblikovanje tako skupnosti srbskih občin kot tudi lastne vojske, na ustavo pa se ni mogoče sklicevati le takrat, ko to komu ustreza. Po njegovem bodo našli kompromis in to vprašanje, ki je še kako pomembno v času, ko se celotna regija srečuje s številnimi varnostnimi grožnjami, hitro rešili. Ker se morajo s preoblikovanjem kosovskih varnostnih sil v vojsko strinjati dvetretjinska večina v parlamentu in dve tretjini poslancev manjšinskih skupnosti, je Demiri še pojasnil, da je takšno ureditev, ko gre za vitalna vprašanja, zakoličil načrt Marttija Ahtisaarija. Kljub temu Demiri meni kot Thaçi, da proces oblikovanja lastne vojske, ki je imperativ za suverenost in ozemeljsko celovitost Kosova, ne bo trajal v nedogled.

Če sodimo po Demirijevem predavanju o manjšinskih skupnostih in njihovih pravicah, je Kosovo obljubljena dežela. Kot je izpostavil, so manjšine okras države in dejavnik stabilnosti Kosova, čeprav predstavljajo le okoli sedem odstotkov prebivalstva. Na Kosovu so manjšine ustavno priznane, sodelujejo pa tako v zakonodajni kot v izvršni oblasti. V procesu je še priznanje hrvaške in črnogorske manjšine. Uradni jeziki so albanščina, srbščina in angleščina, medtem ko so jeziki drugih manjšin uradni v vseh občinah, kjer živi več kot pet odstotkov te ali one manjšine. Demiri je priznal, da vse idealno zamišljene rešitve v praksi še ne delujejo. To na primer velja za implementacijo zakona, ki določa, da mora biti v vseh državnih institucijah deset odstotkov pripadnikov manjšin.