Tiskane izdaje
Zagreb - Članstvo hrvaške socialdemokracije je Zoranu Milanoviću, dozdajšnjemu vodji stranke SDP, dalo še eno priložnost. Vendar se mora »zgoditi« še konvencija, na kateri bodo izbirali vodilne organe stranke. Tu bi lahko vlekle pomembne niti strankarske frakcije.
S skoraj 4000 glasovi prednosti je Zoran Milanović premagal protikandidata za predsedniško mesto na hrvaški levici Zlatka Komadino. Ta je Milanoviću, ki je v zahvalnem govoru dejal, da se vsi, ki menijo, da je SDP razdeljen, grdo motijo, čestital za zmago, v čestitko pa vtkal sporočilo, da je število glasov pokazalo, da stranka potrebuje spremembe. Številni hrvaški politični analitiki se strinjajo, da SDP potrebuje spremembe, kako pa se bo Zoran Milanović, ki mu je članstvo zaupalo vodenje stranke tudi v drugi polovici tega desetletja, lotil te naloge, bo znano kmalu. Milanović je leta 1999 vstopil v stranko SDP in že čez osem let postal njen predsednik in drugi esdepejev premier v zgodovini samostojne države.
Neuresničene želje HDZ
Ko je »bahavi in arogantni Zoki«, kar je v resnici tudi bil - ti dve značilnosti, poleg evroskepticizma, ki je bil moteč celo za Bruselj, sta opredeljevali njegov celotni premierski mandat -, pred približno petimi leti postal premier, je za hip izbrusil svoj odnos do javnosti. Bil je manj bahav in aroganten. Vendar le za hip. Po mnenju kolegice iz Večernjega lista Ive Puljić-Šego je Zoran Milanović aroganten, ostrega jezika in hitrih misli, še posebej pa neprijeten nasprotnik vodji hrvaškega desnega političnega prostora Tomislavu Karamarku. Zato si je večina v HDZ na skrivaj želela, da bi na strankarskih volitvah v SDP zmagal Zlatko Komadina. A se »mokre sanje« hadezeja niso uresničile.
Je pa vodja HDZ Tomislav Karamarko med prvimi čestital Milanoviću. V čestitki, objavljeni na njegovem družbenem omrežju, je med drugim zapisal, da »predsedniku SDP in njegovi stranki iskreno želim, da dolgo in kakovostno opravlja svojo vlogo konstruktivne opozicije«.
Znano je torej, kdo bo predsednik stranke, ki je minula leta vodila državo, zdaj pa morala prepustiti oblast Domoljubni koaliciji, združeni pod okriljem HDZ. Če je v strankarski predvolilni kampanji še kazalo, da utegne biti boj med kandidatoma tesen, rezultati kažejo - od približno 35.000 članov SDP je glasovalo kakih 20.000 -, da je Milanovića podprlo članstvo v 18 županijah, protikandidata Komadino pa le v treh.
Strah pred revanšizmom
Eden tistih, ki je glasno podpiral Zlatka Komadino, je bil vodja zagrebškega odbora Davor Bernardić, ki se ga številni spomnijo kot kandidata SDP za prvega moža Zagreba, vendar je moral zaradi pritiskov Zorana Milanovića prepustiti kandidaturo Rajku Ostojiću, ki je pozneje pogorel v bitki z Milanom Bandićem. »Čestitam Zoranu Milanoviću. Očitno je, da si članstvo v SDP ne želi sprememb. In to je to,« je dejal Bernardić in na novinarsko vprašanje, ali se morda boji revanšizma, dejal, da »niti najmanj«, za zapik pa dodal, da verjame, da bo tudi na prihodnjih lokalnih volitvah (te bodo predvidoma spomladi prihodnje leto) kandidat SDP za zagrebškega župana.
»Občutek imam, da bi SDP morala zajeti nov veter in poskrbeti za preoblikovanje svojih zamisli, idej, politike,« meni sociolog Dražen Lalić. Da so spremembe potrebne, meni tudi nekdanji minister za delo in član SDP Davorko Vidović. »Verjamem, da bo tudi Milanović popravil samega sebe. V stranki se je začela razprava, ki je zdaj ni mogoče ustaviti,« je dodal ugledni član stranke.
Druga etapa 16. aprila
Kakorkoli že, z Milanovićevo zmago je pravzaprav končana le ena, prva etapa znotrajstrankarskega mešanja kart. Naslednja, po prepričanju številnih analitikov pomembnejša, se bo zgodila čez 11 dni, 16. aprila, ko bodo delegati volili celotno vodstvo stranke - člane predsedstva in glavni odbor. Že zdaj je mogoče napovedati, da bo v te organe zmagovalec Zoran Milanović hotel namestiti čim več njemu lojalnih članov. Ker je zmagal s precejšnjo prednostjo pred Komadino, je to bržkone upravičeno pričakovati. Vendar jih ni malo, ki menijo, da ne gre podcenjevati Komadinovega kadra, še posebej, ker ga je precej iz Reke in Zagreba.
Poleg njih si v vrh stranke oziroma v njene organe želi tudi članstvo iz splitsko-dalmatinskega odbora, od koder je tudi največ kandidatov za članstvo v strankarskih organih. Vsi privrženci tokratnega poraženca Zlatka Komadine bi po prepričanju političnih analitikov zlahka postali pomembna protiutež Milanovićevim kadrom, seveda če bodo izbrani v organe. Prav zato ostaja tekma za prevlado in vpliv na hrvaški levici, vsaj delno, odprta in negotova.
