Milijonček in bo hrvaški otok vaš

Zagreb – Poldrugi milijon evrov je neznani kupec odštel za otok v osrednji Dalmaciji. Meri približno 30.000 kvadratnih metrov in je zdaj prešel v zasebno last, na seznamu hrvaških otokov, ki so na prodaj, pa je še dobra desetina njih.

Hrvaška ima s svojimi otoki kar precejšnje težave. Številni mladi otoke – od skupaj 1185 otokov, otočkov in grebenov je naseljenih le 67 – zapuščajo, skupaj pa na vseh naseljenih otokih živi 124.955 prebivalcev. V glavnem starejših. Otokov, ki so vse leto naseljeni, je le 47. Primera Visa in Lastova, kjer se na vse pretege trudijo zadržati mlade ali pritegniti druge, da bi se na otoka priselili in na njima začeli na novo, sta znana, a kot poročajo, večinoma ostaja vse skupaj le pri lepih željah. Tudi na polotoku Pelješcu, ki ima sicer status otoka, z odnosom države zmigujejo z glavami in se bojijo črne prihodnosti. Kljub napovedim o gradnji pelješkega mostu, ki naj bi, vsaj tako napovedujejo državni birokrati in politiki, prinesel lepše čase na Pelješac in na jug Hrvaške, ki še zdaj nima kopenske povezave (po lastni državi) s svojim glavnim mestom Zagrebom. Potovanje skozi Bosno in Hercegovino pa pot le podaljšuje in zapleta. »Ko nas potrebujejo, smo dobri; ko nas ne, na nas najraje pozabijo,« mi je pred kratkim pojasnjeval odnos hrvaške države do Pelješca Milan, starejši prebivalec enega od tamkajšnjih ribiških naselij.

Od statistike do realnega življenja

Statistika kaže, da so od leta 2001 do 2011 na 17 otokih zaznali nekoliko več prebivalcev, vendar se je na drugi strani na kar 28 otokih njihovo število zmanjšalo, dva pa sta postala »mrtva« otoka. Tudi na sicer turistično razvpitih Visu, Hvaru in Šolti se število stalnih prebivalcev zmanjšuje, pri življenju jih držijo le tisti, ki imajo na teh otokih počitniške hišice in apartmaje. Podatki hrvaškega statističnega zavoda kažejo, da se je število otoških prebivalcev občutno povečalo le na kvarnerskem Krku, in sicer za malo več kot tisoč. Kot je znano, je otok znan po številnih počitniških hišicah Zagrebčanov in Slovencev. Proti jugu se število novih otočanov vse bolj manjša, na otokih po južni Dalmaciji pa se je v zadnjem desetletju število prebivalcev precej zmanjšalo. Statistiki so pokazali, da skoraj ni otoka, na katerem bi se v zadnjem času število prebivalcev povečalo za vsaj enega. Podatek, ki ga je pred časom objavil raziskovalec migracij Ivan Lajić v splitski Slobodni Dalmaciji, da prepoznavne hrvaške otoke Vis, Hvar in Šolto, prav tako Korčulo in Lastovo »pokonci« držijo pravzaprav le vikendaši, ki spadajo med tako imenovano fiktivno prebivalstvo, velja danes še bolj kot pred časom, ko je bila raziskava objavljena.

Zato navsezadnje ne presenečajo vse daljši seznami prodaje nepremičnin in tudi – otokov. Nekateri lastniki svoje otoke prodajajo že precej časa, drugim, takšen je primer iz srednje Dalmacije, uspe prodati otok skoraj takoj.

Otoke, ki so naprodaj, je mogoče najti po skoraj vsem hrvaškem morju, največ na srednjem in južnem Jadranu. Cene? Različne so, gibljejo pa se med 12 in 30 evri za kvadratni meter. Gradnja je večinoma nemogoča. Nekateri so v neposredni bližini nacionalnih parkov ali pa so izvzeti iz nacionalnih parkov.

Državljani proti odprodaji otokov

»Naši otoki so cenejši od tistih v Grčiji, naše morje je najlepše,« sporočajo hrvaški nepremičninski agenti in v skoraj isti sapi dodajo, da se za hrvaške otoke zanimajo mnogi znani in manj znani iz različnih sfer življenja; vendar na koncu vsi dvignejo roke zaradi prepovedi gradnje. Lastnik mora pred prodajo kateregakoli otoka tega najprej ponuditi hrvaški vladi, ker ima predkupno pravico. Ta se nakupu skoraj zagotovo odreče, vendar proces kljub temu lahko traja od pol do enega leta.

In tako so se med otoki, ki so naprodaj, znašli 209.000 kvadratnih metrov velik otok v bližini Hvara, ki se prodaja za 2,3 milijona evrov, pa 36.000 kvadratnih metrov velik otoček med otokom Pašmanom in Kornati, ki ga lastnik(i) ceni(jo) na poltretji milijon evrov. Za zdaj je rekorder otok, kakšnih 12 morskih milj oddaljen od Murterja in osem milj od Biograda na moru, ki je izvzet iz Narodnega parka Kornati, njegova cena pa je 3,2 milijona evrov.

Je pa pri vsem tem zanimiva raziskava, ki jo je te dni objavil Institut Iva Pilarja, in sicer je ugotavljal tako imenovani barometer hrvaške družbe. Ko so hrvaške državljane spraševali, ali je vse bolj prazne in zapuščene hrvaške otoke dati v koncesijo ali jih prodati, se je s prodajo ali koncesijsko oddajo strinjalo le pet odstotkov vprašanih, 15 odstotkov jih ni imelo nič proti, kar 70 odstotkov vprašanih pa je odločno nasprotovalo prodaji otokov in se hkrati zavzelo, da bi država poskrbela za revitalizacijo otokov in bi tudi vsi, od prvega do zadnjega, se pravi 1185, morali ostati v državni lasti kot državna srebrnina.