Tiskane izdaje
Zagreb – »Da je hrvaška politična oblast v krizi, drži. Da je precej tega prenapihnjenega, je tudi res,« je za Delo povedal poslanec hrvaškega sabora, ki se v tem politično napetem trenutku ne želi izpostaviti. Vseeno dodaja, da parlamentarna večina ostaja na nitki.
Most, stranka, ki zase pravi, da je varovalka političnih razmer, vztraja, da mora Tomislav Karamarko, prvi podpredsednik tehnokratske konservativne vlade, ki jo vodi Tihomir Orešković, odstopiti kot član hrvaške vlade. »Zaupanje je izgubljeno,« pravi in napoveduje, kako bodo poslanci Mosta v saboru na seji, na kateri bodo odločali o (ne)zaupnici šefu HDZ Tomislavu Karamarku, glasovali za nezaupnico. Spomnimo: glasovanje zahtevajo poslanci največje opozicijske stranke SDP bivšega premierja Zorana Milanovića in poslanec HSU Silvano Hrelja, ki menijo, da prvi podpredsednik vlade zaradi povezav njegove soproge s Petrovićem ne more sprejemati objektivne in nepristranske odločitve v interesu Hrvaške in hrvaških državljanov. Mimogrede, sabor mora o predlogu za Karamarkovo nezaupnico odločiti predvidoma najkasneje do 17. junija.
Afera Drimia o omenjenih povezavah je zdaj »razširjena« še z domnevno afero Gavrilović, saj je tudi družba Gavrilović, ki po sodni poti zahteva vračilo precejšnjega kosa nepremičnih od države, sodelovala z zdajšnjo soprogo Tomislava Karamarka. Postopek poteka na mednarodnem sodišču, »v igri« pa so milijoni evrov.
Vse bo znano v nekaj urah
»Vse bo znano v nekaj dneh, pravzaprav v nekaj urah,« pravi Delov vir. Puščice z ene strani letijo na drugo, od koder tudi pošiljajo svoja sporočila. Hrvaški državljani so zbegani, javnomnenjske ankete kažejo, da so predčasne volitve »zelo verjetne«. Današnja seja vlade je bila le en kamenček v mozaiku, iz HDZ sporočajo, da »ni nevarnosti, da bi Karamarko padel«.
Relativizacija nastalih razmer in nevarnosti, da bi se utegnilo karkoli »zgoditi« Karamarku, je po eni strani povsem razumljiva. Danes bo članstvo HDZ, vodilne stranke v vladajoči Domoljubni koaliciji, izbiralo vodstvo stranke, predsedstvo in druge potrebne organe. Prav zaradi tega iz vodstva HDZ želijo zmanjšati pomen sedanjih razmer; saj ima del članstva v HDZ menda precej pomislekov glede tega, kar se v tem trenutku dogaja v državi, pa tudi, v kaj je vpleten HDZ.
Pomembnost današnjih volitev v HDZ zagotovo kaže še ena podrobnost. Usoda Domoljubne koalicije je v veliki meri odvisna od odločitve odbora o navzkrižju interesov. Odbor bo odločitev o tem, ali je bil Karamarko zaradi poslov svoje žene v aferi Drimia v navzkrižju interesov in je s tem tudi ogrožal nacionalne interese, sporočil te dni. Če se bo pokazalo, da navzkrižja ni bilo, poleg tega pa bi na današnjem kongresu dobil podporo, je Karamarko najbrž »rešen« vseh skrbi, takrat pa bo povsem brezskrbno lahko odločal - seveda ob podpri novega vodstva HDZ -, ali bo še naprej v »zakonu« z Mostom ali bi bilo bolje poiskati primernejše partnerje.
Izgubljeno zaupanje
Vse bolj postaja jasno, da nihče nikomur več ne zaupa povsem. Začelo se je že pred nekaj meseci, ko je predsednica Kolinda Grabar-Kitarović zahtevala odstop direktorja SOA zaradi domnevne kršitve zakona, ker je ni obvestil, da po telefonu komunicira z osebo, ki ji je prisluškovalo hrvaško tožilstvo oziroma obveščevalne agencije. Pokazalo se je, da je bil to športni funkcionar in siva eminenca zagrebškega nogometnega kluba Dinamo Zdravko Mamić. Kot je pojasnila Grabar-Kitarovićeva, je »izgubila zaupanje« do zdaj že nekdanjega direktorja obveščevalne službe Dragana Lozančića.
Zgodila se je še epizoda, ko je vlada na čelu s Tihomirjem Oreškovićem odločala o imenovanju člana komisije za upravljanje strateških družb. Ker v sestavi sedanje vlade pač ni predviden podpredsednik vlade za gospodarstvo, kot ga je imela prejšnja levosredinska, so se vladni člani odločili imenovati za člana »podpredsednika vlade, ki ga imenuje vlada,« kar oba podpredsednika: Tomislava Karamarka iz HDZ in Boža Petrova; torej oba vodilna moža desne Domoljubne koalicije.
V naslednjih dneh bi se utegnilo pokazati, ali bo državo še naprej vodila, kot ji zdaj pravijo »nezaupljiva koalicija«, ali pa bodo hrvaški državljani morali čez nekaj mesecev spet na volišča in izbirati, komu bolj, in komu manj, zaupajo.
