»Na Hrvaškem se še kar bojimo zasebnega kapitala«

Varaždin – Bil je nekaj mesecev v vrhu javnomnenjskih lestvic negativnih političnih osebnosti na Hrvaškem, njegova stranka HNS pa tudi ni bila deležna večje javnomnenjske podpore. Potem je moral odstopiti zaradi povzročitve prometne nesreče, v kateri sta izgubili življenje dve osebi. Vesna Pusić je prevzela narodno HNS, Čačića so izključili iz stranke, zdaj pa se vrača na politično prizorišče.

Tiskovna konferenca, na kateri je konec leta 2012 Radimir Čačić, takrat še minister za gospodarstvo in prvi podpredsednik hrvaške vlade, sporočil svoj odstop – za kazen, ki mu jo je izreklo sodišče, je izvedel tik pred pristankom letala, s katerim se je iz Katarja vračala hrvaška gospodarska delegacija, na čelu katere sta bila takratni predsednik države Ivo Josipović in on –, je bila kratka in komorna. Razumljivo. »Gre za osebno tragedijo,« je dejal Čačić in oznanil odstop z vseh funkcij v vladi in ministrstvu. Glede stranke je napovedal »razplet« v nekaj dneh. Predsednik vlade Zoran Milanović je bil še krajši: dejal je, da mu je žal zaradi vsega skupaj.

Na služenje kazni je odšel 17. junija 2013, na tako imenovani pogojni prostosti je od lanskega poletja, kazen se mu izteče 17. aprila letos, vmes pa je na velika vrata začel povratek v politiko. Kar iz zapora in ob pomoči političnih somišljenikov, ki se niso strinjali s politiko predsednice HNS Vesne Pusić, je ustanovil stranko – Narodno stranko reformistov, v katero je privabil precejšnje število članstva iz Pusićeve HNS. Čačićevi reformisti pričakujejo veliko, Čačić tudi, navsezadnje pa se na politični sceni glasno govori, da je tista, ki si želi čimprejšnjih splošnih volitev prav Vesna Pusić, saj se boji – Čačića. Zaradi tega naj bi močno lobirala pri predsedniku vlade in SDP Zoranu Milanoviću, da bi splošne volitve razpisali pred 17. aprilom, saj v tem primeru Radimir Čačić ne bi mogel kandidirati, ker bi bil še na služenju kazni. V pogovoru za Delo je Radimir Čačić – s katerim smo se pogovarjali v Varaždinu, kjer ga del tamkajšnjih volivcev še kar časti, del pa hudo sovraži – dejal, da pričakuje, da bodo splošne volitve jeseni 2015, nemara pa celo v začetku leta 2016.

Kako vidite trenutne razmere na Hrvaškem?

Razmere so popolna stagnacija, ki je le nadaljevanje obnašanja vlad v zadnjih desetih letih. Nobena skrivnost ni, da je bila zadnja vlada – ki je sprejemala dokaj, reciva temu, »spektakularne« odločitve – vlada, ki jo je vodil Ivica Račan. Ampak dejstvo je, da je imela Hrvaška lani, leta 2014, nižji BDP kot leta 1980. Ne glede na vojno, ki se je dogajala v tem času. Torej, kje smo bili, kaj smo počeli? Nič! Res pa je, da je bilo vmes tudi precej storjenega; denimo avtoceste, zaradi katerih nas je Evropa, večinoma v turističnem smislu, spoznala. No, Slovenci, ste nas poznali tudi brez avtocest. Sledila je vlada Iva Sanaderja in njegova korupcijska hobotnica. Zdaj smo pri vladi Zorana Milanovića, ki je sicer spoznala, kaj bi bilo treba storiti. Postalo je jasno, da se precej možnosti skriva v notranjih rezervah in da je potreben obračun z nelogičnostmi in neracionalnosti. To pa je javni sektor, ki je še kar prevelik in predrag, pravosodje, v katerem smo najslabši v Evropi, s preveč sodnikov in je še kar koruptivno … No, in imamo še sodnika županijskega sodišča, ki odkrito kandidira za pravosodnega ministra v prihodnji hrvaški vladi. No, osrednja težava pa je še vedno prevelik vpliv politike v gospodarstvu.

Ste lahko bolj konkretni?

Dejstvo je, da polovico hrvaškega BDP-ja ustvarijo javna, državna podjetja. Raziskave mednarodnih bančnih institucij kažejo, da je produktivnost v teh podjetjih za kar 70 odstotkov nižja kot v zasebnih podjetjih. Še bolj pa je zanimivo, da je povprečje plač v javnem sektorju za 40 odstotkov višje kot v zasebnem sektorju. Podatki, ki so dovolj zgovorni, mar ne?

Torej na Hrvaškem Tito še kar živi? No, njegova filozofija …

Tako je. Se strinjam. Na Hrvaškem se še kar bojimo zasebnikov in zasebnega kapitala, vsi pa bi živeli v državni lastnini.

Če vas pravilno razumem, zdajšnja vlada Zorana Milanovića v strahu, da izgubi kak volilni glas, ne želi ničesar korenito spremeniti, prihodnja, najverjetneje hadezejevska, pa sploh ne pokaže, kaj ponuja, ker se boji kakšnega očitka …

Tako je!

Ali se vam zdi, da se zdajšnja oblast raje kot z rešitvami precej težavnih razmer ukvarja s politiko?

Nič novega. Teme, kot so gejevske poroke, cirilica v Vukovarju, šotor veteranov v Savski … Povejte mi, kakšne zveze ima to z življenjem? Nobene. Smo pač država, kjer – kot ste sami pravilno ugotovil – kot alibi za nesposobnost najraje mahamo z ideologijo.

In zdaj ste »prišli« vi, kot stranka reformistov.

Da, želimo nekaj spremeniti. Združiti stranke sredine in se soočiti z ugotovljenimi nelogičnostmi in neracionalnostmi. Prepričan sem, da bomo na prihodnjih volitvah dobili najmanj tri odstotke glasov. Kakorkoli, ostaja dejstvo, da sta na hrvaški politični sceni dva nasprotna pola, ob katerega se lepijo satelitske stranke, ki same nikakor ne bi zmogle preživeti. Mi smo regionalna stranka, po sporočilu pa nacionalna. Vsakdo ve, da bomo vstopili v sabor. Mi ne ropotamo s političnimi frazami in tudi vemo, da ne bomo nikoli imeli kakšnih visokih rejtingov. Ampak smo na terenu in delamo, in, prepričan sem, da nam bo uspelo.

Kdaj bi utegnile biti splošne volitve?

Nekateri si želijo, med njimi je narodna HNS, da bi bile februarja prihodnje leto. Tudi v SDP si številni želijo, da bi bile volitve v začetku prihodnjega leta. Nikomur na politični sceni ne bi bilo pogodu, da bi bile volitve kmalu. Niti SDP-ju niti HDZ-ju. Prepričan sem, bodo volitve jeseni letos ali res najkasneje v začetku leta 2016. Nič prej.

Če bi Milanović in njegova SDP vnovič zmagala ali bi vstopili v koalicijo z njim?

Nobenih težav ne bi imel s tem. Nobenih težav tudi nimam s Tomislavom Karamarkom [šef HDZ, op. D. V.].

Vesna Pusić?

Z Vesno Pusić, ki je bila ob meni dve desetletji in sem jo pravzaprav ustvaril, je konec. Sama je povedala, da bo po koncu mandata odšla s čela HNS, poskušala se bo »prodati«, če lahko tako rečem, na čelo OZN. Nobene dileme pa ni, Vesna ima bogat življenjepis, kaj bo z njo, ne vem, morda bo spet profesorica, ampak skoraj prepričan sem, da bo odšla iz narodne HNS.

Politično dogajanje v Zagrebu, povezano s priporom prvega moža glavnega mesta Milana Bandića, postaja vse bolj zanimivo. Ta teden je mogoče pričakovati razplet. Kako vidite trenutne razmere v Zagrebu?

Edina resna protikandidatka Milanu Bandiću bo bržkone Sandra Švaljek [zdajšnja Bandićeva pooblaščenka, s katero pa je Bandić prišel v konflikt in bi te dni utegnil imenovati novo pooblaščenko; op. D. V.].

Menite, da bodo predčasne volitve v Zagrebu kmalu?

Da, še pred poletjem.