Orbánova rešilna bilka za staro celino

Namesto reforme azilne politike se madžarski premier raje zavzema za popolno zaprtje zunanjih meja.

Objavljeno
21. april 2016 21.25
Boris Čibej, Dunaj
Boris Čibej, Dunaj

Zgled madžarskega premiera­ Viktorja Orbána, ki je med ­zadnjo begunsko krizo med ­prvimi začel postavljati ograje na državnih mejah, se je prijel. Zdaj se razvpiti politik odpravlja na turnejo­ po stari celini, na kateri bo predstavil še načrt, kako okrepiti zunanje meje evropske trdnjave.

Schengen 2 so v Budimpešti po­imenovali predlog o zaščiti zunanjih meja Evropske unije, ki ga je njihov premier pred enim tednom prvič predstavil svojim ideološkim tovarišem na shodu internacionale­ desnosredinskih strank CDI v Lizboni. Sestavljen je iz desetih točk, njegov osnovni namen pa je popolno zaprtje meja Evropske unije za pribežnike. Le tako je mogoče ohraniti svobodo gibanja na stari celini, je prepričan Orbán, ki se je odločno zoperstavil Bruslju že lani jeseni, ko je evropska komisija »vsilila« članicam EU kvote za solidarnostno porazdelitev beguncev.

Zdaj se je uprl še enemu »diktatu« iz Bruslja, načrtu o enotni priseljenski politiki Unije. Namesto reforme azilnega sistema bi morali okrepiti zunanje meje, je prepričan madžarski premier, ki je pred dnevi že delil svoja razmišljanja na zasebnem obisku pri somišljeniku, nekdanjem nemškem kanclerju Helmutu Kohlu, ki je v predgovoru v pravkar objavljeno biografijo svojega madžarskega prijatelja zapisal, da »Evropa ne more postati nova domovina za milijone ljudi«.

»Načrt proti Angeli Merkel«

Orbán bo zdaj svoj načrt podrobneje predstavil še kolegom iz višegrajske skupine, Češke, Poljske in Slovaške, ki imajo podobna stališča do reševanja begunske krize, potem pa napoveduje pravo majhno evropsko turnejo, na kateri bo iskal podporo za svoj »načrt proti Angeli Merkel«, kakor so njegov »schengen 2« poimenovali v nemškem časniku Zeit.

Zaradi priseljenske politike je Bruselj sprožil uradno preiskavo proti Budimpešti, odzivov na Orbánove zadnje napade na skupno evropsko politiko pa ni slišati. Prejšnji teden pa je ameriško zunanje ministrstvo izreklo ostro kritiko madžarski migrantski politiki. V letnem poročilu o stanju človekovih pravic v tej državi je zapisalo, da sta bila minulo leto na tem področju daleč največji problem »pomanjkanje človekoljubne pomoči« za pribežnike in »ksenofobična retorika«, s katero se je vlada odzvala na številne migrante in prosilce za azil, ki so poskušali prečkati Madžarsko. Poročilo tudi obsoja glasovalni stroj vladajoče stranke, ki brez javne razprave ali dialoga z opozicijo z dvotretjinsko večino v parlamentu spreminja pravni red in državni ustroj Madžarske, in navaja ocene mednarodnih in nevladnih organizacij, da Madžarska doživlja »sistemsko erozijo« pravne države, demokratičnega nadzora, demokratičnih ustanov in transparentnosti.

Toda glavna ost ameriške kritike je uperjena v »ksenofobičen« odnos države do pribežnikov. Poročilo, ki ga je napisal State Department, je »nesmiselno«, se je odzval madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. ZDA je obtožil, da poskušajo diskreditirati Madžarsko, ker se ne strinjajo z njeno priseljensko politiko. Po njegovih besedah je nezamisljivo, da takšne obtožbe prihajajo »iz države, ki ne postavlja ograj, ampak zidove na svoji južni meji«, med predvolilnimi spopadi za predsedniški položaj pa je bilo slišati še marsikaj hujšega.

»Nas je izvolil madžarski narod. Naša dolžnost in obveza je zavzemanje za interese in zagotavljanje varnosti madžarskemu narodu. Ne motivira nas želja, da bi nas hvalili ljudje, ki sedijo v pisarnah, ki so od tod oddaljene na tisoče kilometrov,« je povedal prvi mož madžarske diplomacije.