Papirnati varuh ustave

Zagreb – Medtem ko na ­Hrvaškem potekajo dnevi velike politične trgovine, ko največji politični igralci sestavljajo­ povolilno parlamentarno večino­ in vlado, se v senci dogovorov plete zgodba tudi na ustavnem sodišču. Njegovo delovanje bi utegnilo kmalu biti blokirano, institucija varuha hrvaške ustave pa bi obstajala le na papirju.

Hrvaško ustavno sodišče šteje 13 sodnikov in vse kaže, da jih bo od januarja 2016 štelo le 10. Enemu od njih, Ivanu Matiji, je namreč potekel mandat – tako kot še štirim drugim ustavnim sodnikom – v začetku decembra. Štirim je bil mandat podaljšan za pol leta, najkasneje do maja 2016, Matija pa je zaprosil za upokojitev. Najpozneje v začetku januarja bo njegov sedež na ustavnem sodišču prazen. Poleg njega bo v začetku januarja zapustil sodišče še sodnik Davor Krapac, ki mu je potekel mandat sredi letošnjega leta, vendar so mu ga za pol leta podaljšali, vmes pa sabor ni imenoval njegovega ­namestnika.

Že pred petimi leti sabor ni imenoval niti namestnice sodnice Nevenke Šerhorst, tako da je njen sedež nezaseden že pol desetletja. Več kot očitno je, da bo po januarskem odhodu dveh ustavnih sodnikov in že pol desetletja praznem sedežu, ki ga je zapustila Nevenka Šerhorst, ustavno sodišče delovalo le z 10 sodniki.

Dva sklica sabora brez novega imenovanja

Dodaten zaplet je dejstvo, da je v začetku decembra potekel mandat petim ustavnim sodnikom, tudi predsednici Jasni Omejec, a jim je bil mandat podaljšan za pol leta, do maja 2016. Za imenovanje novih sodnikov je potrebna dvotretjinska večina. Že zdaj je jasno, da se bodo stranke, ki bodo v parlamentu, do maja 2016 oziroma še kakšen mesec prej bržkone težko dogovorile za imenovanje novih ustavnih sodnikov. Zaradi tega bi se sodišče utegnilo znajti v blokadi. Pravzaprav ne utegnilo, ampak je to zelo verjetno.

Da je kaj takega mogoče pričakovati, je bilo razvidno že sredi leta, ko so saborski poslanci odločali o novih ustavnih sodnikih za izpraznjena sedeža dveh sodnikov. Noben predlog ni dobil zadostne dvotretjinske večine. Hrvaška se je znašla v ustavnem precepu. Sabor še ni ustanovljen oziroma konstituiran, država je še brez vlade, kar pomeni, da ni mogoče začeti postopkov imenovanja novih ­ustavnih sodnikov.

Številni analitiki opozarjajo na še eno skrb vzbujajoče dejstvo. V zadnjih petih letih kar dva sklica sabora nista bila sposobna imenovati novih sodnikov. Vse to je, po prepričanju nekaterih, posledica odločitve, stare pet let, ko je bilo v hrvaško ustavo zapisano določilo, da je za potrditev ustavnega sodnika potreben dvotretjinski dvig rok v saboru in ne več, kot je bilo do takrat, »kvalificirana večina«.

Zdaj, pet let po ustavnih spremembah, se je Hrvaška znašla pred zapletenim ustavnim položajem. Država je brez sabora, brez vlade (razen tehnične, ki opravlja sprotne posle), najvišja sodna instanca v državi z vse manj sodniki, ustavna kriza pa je čedalje bolj mogoča.

Nepozabljeni aferi ustavnega sodišča

Na Hrvaškem še niso pozabili na mesec dni staro afero, v kateri sta bila osrednja igralca ustavna sodnica in eden najbolj kontroverznih ljudi na športnem prizorišču. Politični tednik Telegram je objavil, da hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu preiskuje, kdo je »nepooblaščeno razkril tajne ukrepe nadzora telefonskih pogovorov sodnice hrvaškega ustavnega sodišča Slavice Banić in tako razkril ter izničil pomembno protikorupcijsko pre­iskavo«. V to je bil domnevno vključen tudi eden najbolj znanih ljudi na hrvaškem športnem prizorišču, Zdravko Mamić, ki se je nekaj dni pozneje zaradi povsem drugih zadev znašel v priporu. Mamić naj bi se z ustavno sodnico dogovarjal, kako spisati ustavno pritožbo na pred časom sprejet zakon o športu oziroma nekaj njegovih členov in tega tako izničiti oziroma zrušiti.

Pred petimi leti se je znašlo v središču pozornosti kar celotno ustavno sodišče. Takrat je razburila javnost odločitev o popolni prenovi zgradbe sodišča, vrednost del pa je znašala več milijonov evrov. Poleg tega so ustavni sodniki objavili javni razpis, s katerim so poskusili dobiti 685.000 evrov vredno luksuzno pohištvo. Sodišče je takrat označilo očitke za zlonamerne, a pomisleki v javnosti so ostali.