Pogovor ob kozarčku o svobodi medijev

Zagreb – »Grozno! Kdo so veleposlaniki, akreditirani na Hrvaškem, da nas bodo učili, kaj je prav in kaj ni,« je pravzaprav rdeča nit dogodka, ki je vznemiril Hrvaško v teh dneh. Rdeča nit nekaterih obtožb na račun tujih veleposlanikov, seveda.

Za vse pa je pravzaprav kriv tviterski svet. Zakaj? Zato ker je hrvaška javnost prav iz tviterskega sveta izvedela za nedavni sestanek, pravzaprav, kot smo neuradno izvedeli, za »druženje ob čaju in sladkarijah ter konstruktiven pogovor ob kozarčku« nekaj veleposlanikov, akreditiranih na Hrvaškem. Gostitelj srečanja veleposlaniškega vrha je bil avstrijski veleposlanik Andreas Wiedenhoff, na omenjenem »pogovoru ob kozarčku« pa so bili še veleposlaniki oziroma veleposlanice ZDA, Nizozemske, Norveške, Velike Britanije in Nemčije. Vsi so – seveda na tviterju – navzočnost tudi potrdili.

Vendar druženje ne bi bilo nič napačnega, navsezadnje se veleposlaniki, akreditirani na Hrvaškem, redno in skoraj vsak dan družijo med seboj, sestankujejo s tem ali onim ali se na neformalnih pogovorih dobivajo z znanci. Vendar je bilo tokrat malo drugače.

»Nenavadno usklajena akcija«

Kot se je pokazalo, je bilo tokratno druženje pravzaprav neformalno srečanje, namenjeno izmenjavi informacij o razmerah v hrvaških medijih – tako elektronskih oziroma na nacionalni televiziji (HRT) kot tiskanih medijev. Glas o tem, za kaj je šlo, pa je s pomočjo tviterja v javnost spustil avstrijski veleposlanik Wiedenhoff, ki je zapisal, »da so pravkar imeli s kolegi in prijatelji zanimiv sestanek o svobodi medijev, sicer prednostni nalogi avstrijske zunanje politike«. Avstrijskemu veleposlaniku je čez nekaj trenutkov, prav tako s pomočjo tviterja, odgovorilo nekaj kolegov, ki so bili na sestanku. Med njimi tudi ameriška veleposlanica Julieta Valls Noyes, kar je »zadevi« dalo še dodatno težo. Sledile so potrditve drugih navzočih veleposlanikov, ki so v svojih sporočilih na tviterju dali vedeti, da je svoboda medijev ena najpomembnejših vrednot. Prav zaradi tega so nekateri objektivnejši hrvaški mediji opozorili, da se s sporočili veleposlanikov »ne gre igrati ali jih zanemariti, ampak jih je treba vzeti hudo za res«.

Za hrvaško javnost, še zlasti za medije, naklonjene desnosredinski vladi Domoljubne koalicije, pod dežnikom HDZ, je bilo srečanje »nenavadno usklajena akcija«, s katero so diplomati hrvaškim oblastem sporočili zamere, ki zadevajo svobodo medijev. Oglasila se je tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović iz Bratislave, kjer je bila na službenem obisku, in sporočila, da »diplomati nimajo vzroka za vmešavanje v notranjepolitična vprašanja države«. Na predsedničino sporočilo se je odzval avstrijski veleposlanik in ji odvrnil, da je »prepričan, da je Kolinda Grabar Kitarović, kakor mi, prepričana o zagotavljanju svobode medijev povsod po svetu«.

Monitoring medijskega dogajanja

Po prepričanju nekaterih hrvaških novinarjev je bil to vrhunec te zgodbe, ki se je s tem tudi končala. Vendar pa, kot je podpisanemu zagotovil eden od veleposlanikov, to še ni konec, saj je osrednje sporočilo avstrijskega veleposlanika hrvaški predsednici to, da bodo veleposlaniki – ne le tisti, navzoči na omenjenem srečanju – še z večjo pozornostjo spremljali, kaj se na Hrvaškem dogaja, tudi v zvezi s svobodo medijev.

Da je hrvaško novinarstvo »težek bolnik«, je v pogovoru za Delo že pred časom dejal Enis Zebić, dopisnik Radia Free Europe iz Zagreba. Da so številni tamkajšnji mediji postali zgolj sredstvo različnih vplivov – skupaj z izsiljevanji –, javni interes pa je v teh medijih zunaj njihovega fokusa in da končna ocena novinarstva vzbuja skrb, pa je dodal prvi človek Hrvaškega novinarskega društva Saša Leković. Prav Hrvaško novinarsko društvo pa je pred kratkim opozorilo mednarodno javnost, da je neodvisnost medijev, tudi HRT, v tej državi ogrožena.

Primer ene od komercialnih televizij oziroma enega od njenih novinarjev, ki je zagrebško-ljubljanskega metropolita Porfirija odkrito označil za »četniškega vikarja«, še ni pozabljen. Agencija za elektronske medije, ki je omenjeni televiziji za kazen za tri dni odvzela koncesijo za oddajanje, pa je za svojo kazen dobila obsodbe in obtožbe, zaradi groženj pa je odstopila direktorica agencije Mirjana Rakić. Nič manj nepomembne niso niti številne zamenjave kadrov, ki jih je »postavila levosredinska vlada Zorana Milanovića« na nacionalni televiziji (HRT). Hrvaško nacionalko po novem kot vršilec dolžnosti vodi Siniša Kovačević, sicer dolgoletni novinar HRT, in donedavni predsednik Društva hrvaških novinarjev in publicistov, ki je bilo doslej vseskozi kritično do medijev, prijaznih do levosredinskega dela hrvaškega političnega prostora, in prijazno do Domoljubne koalicije s HDZ na čelu.