Tiskane izdaje
Zagreb – Hrvaška predsednica Kolinda Grabar – Kitarović je bila ta teden na uradnem obisku na Madžarskem. Obisk je dokaj presenetljiv, saj je bilo v zadnjem času med državama izrečenih precej ostrih besed. Ne le zaradi zapletov, povezanih z begunci, ampak tudi zaradi zapletov, povezanih z lastništvom naftne družbe Ina, katere lastnica je madžarska družba Mol.
Odnosi med Hrvaško in Madžarsko niso prav posebej vzorni, osrednje jabolko spora pa je zgodba o tem, kako je hrvaška naftna družba Ina končala pod popolnim nadzorom madžarskega Mola. Ta energetsko-politična zgodba je še daleč od konca. Obstaja velika možnost, da bi se njen konec zgodil na arbitražnem sodišču v Ženevi. Dokaj značilna je bila ob tem nedavna izjava madžarskega premiera Viktora Orbana, ki je dejal, da odnosi med državama niso dobri; še posebno ker Hrvaška noče upoštevati madžarskih argumentov v »naftni vojni«, ki se ju gresta državi v naftni družbi Ina-Mol. Šefinja hrvaške diplomacije Vesna Pusić se je odzvala, da odnose ne gre soditi po »majhnem sporu med dvema družbama«. Ne glede na vse, je trgovanje med državama na precej visoki ravni. Hrvaški izvoz na madžarsko v prvem letošnjem polletju v primerjavi z lanskim povečal za četrtino in znaša dobrih 200 milijonov evrov, uvoz pa je večji kar za tretjino, in je v tem obdobju znašal skoraj 700 milijonov evrov.
Hrvaška – Slovenija
Odnose med Slovenijo in južno sosedo kroji nekaj »izredno pikantnih tem«, in kot je tik pred nedavnim odhodom ob koncu mandata dejal slovenski veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk bodo posledice zapletov z arbitražnim (ne)sporazumom za odnose med Slovenijo in Hrvaško neprimerno hujše, kot je zdaj mogoče dojeti: »Državi nista več zgled dobrososedskih odnosov, reševanje spora o meji pa je tako rekoč vrnjeno na izhodiščno točko.« A podatki o gospodarskem sodelovanju med državama kažejo pozitivne rezultate. Hrvaški izvoz v Slovenijo se je v letošnjem prvem polletju povečal za skoraj 23 odstotkov, večji je tudi uvoz iz Slovenije, slovenski turisti pa so od letošnjega januarja do avgusta opravili kar 7,3 milijone nočitev, kar je za skoraj 5 odstotkov več kot lani v enakem obdobju.
Hrvaška – Srbija, Črna gora, BiH
S Srbijo Hrvaška skoraj zagotovo še ne bo kaj kmalu vzpostavila dobrih političnih odnosov. Iskri se skoraj vsak dan. Ne le nedorečena državna meja (postopek se bo bržkone končal na sodišču), ampak še kup odprtih vprašanj pesti odnose, ki so zelo daleč od dobrososedskih, v kateri pa igra osrednjo vlogo protisrbska retorika na eni, in protihrvaška na drugi strani. Podatki o gospodarskem sodelovanju med »sprtima« sosedama pa kažejo, da se tako izvoz iz Hrvaške v Srbijo in obratno povečuje, v letošnjih osmih mesecih so statistike naštele na Hrvaškem za dobrih 11 odstotkov več gostov iz Srbije kot lani. »V prepirih obe strani izgubljata, vendar na srečo hujših posledic medsosedskega iskrenja ni,« je zapisal hrvaški gospodarski tednik Lider.
Povečalo se je tudi število gostov iz Črne gore, s katero se Hrvaška prepira zaradi meje (tudi ta postopek se bo najbrž končal na sodišču). Vendar pa je Črna gora ena od sosed, iz katere je Hrvaška uvozila krepko manj, kot pred časom. V primerjavi z lanskim polletjem kar za skoraj 70 odstotkov.
Med Hrvaško in Bosno in Hercegovino tudi že lep čas ni vse v najlepšem redu, ne le zaradi določitve meje (obeta se arbitraža), spora, povezanega z gradnjo Pelješkega mostu, ampak tudi zaradi mlečne vojne, v kateri sta se državi zapletli. Gre za vprašanje izvoza in uvoza mlečnih izdelkov, še posebej pomembna poteza BiH pa je bila uvedba carin na mlečne izdelke iz Hrvaške. Mlečna vojna se kaže tudi v podatkih, saj je v letošnjega pol leta Hrvaška iz BiH izvozila za dobrih 6 odstotkov manj blaga, kot enakem obdobju lani, za skoraj 2 odstotka manj pa tudi od tam uvozila. Da se je število nočitev turistov iz BiH na Hrvaškem letos povečalo za petino (na poldrugi milijon nočitev), kot kažejo podatki hrvaške turistične skupnosti, pa je druga zgodba.
Hrvaška – Italija
To, da so hrvaški ribiči že dolgo časa jezni ne le na peščico slovenskih, ampak tudi na italijanske ribiče, ki da so edini krivci za (pre) velik ulov v Jadranskem morju, je stara resnica. Manj pa se v javnosti ve o sporu zaradi frekvenčnih motenj, zlasti v Dalmaciji in na hrvaških otokih. Prebivalci Dalmacije in večine hrvaških otokov že vrsto let stežka ali sploh ne spremljajo hrvaške televizijske postaje. Italija je ob digitalizaciji svojega programa »po svoje« razdelila frekvence in tako omogočila, da so se posamezne radijske ali televizijske postaje z one strani Jadranskega morja znašle na tistih frekvencah, ki naj bi, trdijo Hrvati, pripadale Hrvaški. Diplomatska pošta roma z enega na drugi naslov, nekaj slabe volje med politiki je sicer opaziti, čeprav z obeh strani uradno zagotavljajo, da odprtih vprašanj med državama ni. To potrjuje tudi podatek, da se povečujeta tako hrvaški izvoz v Italijo, kot tudi uvoz. Nič manj pa tudi ni zanemarljivo, da so neposredna vlaganja iz Italije na Hrvaško v zadnjih dvajsetih letih znašala skoraj poldrugo milijardo evrov, kar je le za približno 300 milijonov evrov manj, kot so znašala slovenska vlaganja na Hrvaško.
