Tiskane izdaje
V Rimu so se za dva dni zbrali veljaki Evropske unije, ki bodo jutri podelili nagrado Karla Velikega papežu Frančišku za njegov prispevek k utrjevanju Evrope. Italijanski premier Matteo Renzi, ki bi rad svojo državo na vsak način vrnil v središče Evrope, je izkoristil priložnost za sklic evropskega vrha o stanju Unije in še posebej o begunski krizi, ki ogroža trdnost Unije.
»Evropski vrh«, kakor so v Rimu krstili srečanje in razpravo o beguncih, se je začel popoldne s kosilom, ki ga je Renzi priredil za kanclerko Angelo Merkel, nadaljeval pa zvečer z okroglo mizo, na kateri so ob gostitelju Renziju in glavni gostji Angeli Merkel sodelovali predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik evropskega sveta Donald Tusk.
Organizatorji so simbolično pripravili okroglo mizo v tisti dvorani rimskih mestnih muzejev na Kapitolu, kjer so leta 1957 postavili temelje poznejši Evropski uniji.
Spet z Lezbosa na Lampeduso
Srečanje so tako rekoč po naključju, zaradi nagrade, ki so jo dodelili papežu že decembra lani, sklicali prav v trenutku, ko Evropa ne najde skupnega jezika o begunski krizi in ko Renzi opozarja, da so se zaradi sporazuma med Brusljem in Ankaro vsi tokovi iz Afrike in Jutrovega spet preusmerili v Sredozemlje, simbolno torej spet z Lezbosa na Lampeduso.
Od januarja do maja je v Italijo po morju prišlo skoraj 30.000 prebežnikov. Zaradi tega zaostruje odnose z Rimom tudi Avstrija, ki za junij napoveduje postavljanje ograje na Brennerju. Vodja avstrijskih svobodnjakov Heinz-Christian Strache že grozi z zaprtjem Brennerja in zahteva referendum za vrnitev Južne Tirolske Avstriji. Matteo Renzi je že pred Strachejevimi grožnjami posvaril, da tudi avstrijska uradna oblast gradi zidove in da evropska politika zapiranja meja vodi k obujanju duhov preteklosti.
Pregrada na Brennerju, ki jo napoveduje Dunaj, je lahko smrtni udarec evropskemu povezovanju, je opozoril italijanski premier. Evropa mora nemudoma spremeniti politiko do migrantov pa tudi politiko svoje gospodarske rasti. Še posebej pa politiko in odnos do Afrike, sicer bo kriza vsak dan hujša. Če ima Angela Merkel boljše predloge, naj jih predstavi, je pred začetkom srečanja na Kapitolu izjavil Renzi. Italijanski premier se je v prizadevanjih, da bi Italiji priboril vsaj malce opaznejšo vlogo v EU, v zadnjem času večkrat ostro spopadel s predsednikom evropske komisije in kanclerko.
Osrednji dogodek dvodnevnega srečanja bo, vsaj formalno, izročitev nagrade Karla Velikega papežu Frančišku. Jorge Mario Bergoglio, ki načelno ne mara podobnih odlikovanj, jo bo sprejel, ker hoče tudi v prihodnje prispevati k evropski enotnosti in Evropi kot zgledu za ves svet.
Papež je z javnimi nastopi in molitvami v krogu sodelavcev odločno pozival evropske države, naj revežev z juga ne pustijo umirati v valovih Sredozemlja. Da bi podkrepil svoje stališče, je najprej obiskal italijanski otoček Lampedusa blizu tunizijske obale, nedavno pa še grški otok Lezbos, od koder je – za zgled vsem na stari celini – pripeljal v Rim in pod okrilje Svetega sedeža ducat beguncev, med njimi šest otrok.
Nagrado Karla Velikega za prispevek k utrjevanju združene Evrope, ki jo tradicionalno podeljuje nemško mesto Aachen, zadnja leta skupaj z EU, so Frančišku namenili že lani decembra. Zapisali so, da so se tako odločili, ker hočejo nagraditi njegovo odločno podporo evropskim vrednotam miru, strpnosti, sočutnosti in solidarnosti.
